Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alpinistki Mojca Švajger in Irena Mrak sta v steni Nanga Parbata dosegli višino 7590 metrov, kar je po mnenju alpinista Vikija Grošlja največji slovenski ženski plezalni dosežek vseh časov v Himalaji.
Irena in Mojca sta zaradi študijskih in delovnih obveznosti še vedno v Pakistanu, v Slovenijo se vrneta šele v soboto, 17. septembra, ob 15. uri. Mobilni telefon vklopita le enkrat na dan in žal je bilo pol ure premalo, da bi ju priklicali.
Sicer sta bili Mojca in Irena članici Tretje himalajske odprave Univerze v Ljubljani kamor je odpotovala že 15. julija in nato postavila bazni tabor na nadmorski višini 4250 m. Do 10. avgusta so Slovenci opravili nekaj raziskovalnih in aklimatizacijskih vzponov v sami steni ter na okoliških vrhovih, nato pa so štirje člani zapustili odpravo, tako da so v Himalaji ostali le še Mojca Švajger, Viki Grošelj in Irena Mrak. Ocenili so, da zaradi slabih snežnih razmer klasičen način vzpona ni mogoč, edina realna možnost pa je tako postal poskus vzpona v alpskem slogu.
Brez zlomov, a z veliko krvi
Šele 17. avgusta se je vreme toliko izboljšalo, da sta Švajgerjeva in Mrakova začeli z vzponom. Plezalki sta bili v gori 9 dni, najtežja preizkušnja pa je bil 7 dan, ko sta ob sestopu v najnevarnejšem delu, to je mimo Messnerjevega seraka, v strmem ledu zdrseli po pobočju, a na sreči sta se padca kakšnih 150 m nižje srečno končala brez zlomov, a s kar veliko krvi. Vse dni vzpona in sestopa je plezalki iz baze prek satelitskega telefona vzpodbujal in usmerjal Viki Grošelj.
Čeprav plezalkama ni uspelo stopiti na glavni vrh Nanga Parbata, Grošelj ocenjuje, da gre pri njunem vzponu za absolutno največji slovenski ženski dosežek vseh časov v Himalaji. Prikazali sta osupljivo vztrajnost, odločnost in neverjeten pogum, saj jima je bilo jasno, da nad višino 4700 m v steni ne moreta pričakovati kakršne koli pomoči. Vseh devet dni sta bili v orjaški steni povsem sami.
Ostali kandidati so bili:
Primož Kozmus, atlet, ki je spet dokazal, da je mož za velike tekme. Na svetovnem atletskem prvenstvu v Južni Koreji je v metu kladiva z izidom 79,39 metra osvojil bron.
Mate Dolenc, ki je za knjigo Maščevanje male ostrige prejel Večernico 2010, nagrado Večera za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo.
Urban Bren, raziskovalec na ljubljanskem kemijskem inštitutu, eden od trinajstih prejemnikov letne nagrade Best Fellow Prize, ki jo podeljuje Svetovna federacija znanstvenikov.
Jože Vidic, umetniški vodja Slovenskega okteta, prestižnega komornega vokalnega ansambla, ki že 60 let uspešno širi slovensko besedo in kulturo med Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu.
Alpinistki Mojca Švajger in Irena Mrak sta v steni Nanga Parbata dosegli višino 7590 metrov, kar je po mnenju alpinista Vikija Grošlja največji slovenski ženski plezalni dosežek vseh časov v Himalaji.
Irena in Mojca sta zaradi študijskih in delovnih obveznosti še vedno v Pakistanu, v Slovenijo se vrneta šele v soboto, 17. septembra, ob 15. uri. Mobilni telefon vklopita le enkrat na dan in žal je bilo pol ure premalo, da bi ju priklicali.
Sicer sta bili Mojca in Irena članici Tretje himalajske odprave Univerze v Ljubljani kamor je odpotovala že 15. julija in nato postavila bazni tabor na nadmorski višini 4250 m. Do 10. avgusta so Slovenci opravili nekaj raziskovalnih in aklimatizacijskih vzponov v sami steni ter na okoliških vrhovih, nato pa so štirje člani zapustili odpravo, tako da so v Himalaji ostali le še Mojca Švajger, Viki Grošelj in Irena Mrak. Ocenili so, da zaradi slabih snežnih razmer klasičen način vzpona ni mogoč, edina realna možnost pa je tako postal poskus vzpona v alpskem slogu.
Brez zlomov, a z veliko krvi
Šele 17. avgusta se je vreme toliko izboljšalo, da sta Švajgerjeva in Mrakova začeli z vzponom. Plezalki sta bili v gori 9 dni, najtežja preizkušnja pa je bil 7 dan, ko sta ob sestopu v najnevarnejšem delu, to je mimo Messnerjevega seraka, v strmem ledu zdrseli po pobočju, a na sreči sta se padca kakšnih 150 m nižje srečno končala brez zlomov, a s kar veliko krvi. Vse dni vzpona in sestopa je plezalki iz baze prek satelitskega telefona vzpodbujal in usmerjal Viki Grošelj.
Čeprav plezalkama ni uspelo stopiti na glavni vrh Nanga Parbata, Grošelj ocenjuje, da gre pri njunem vzponu za absolutno največji slovenski ženski dosežek vseh časov v Himalaji. Prikazali sta osupljivo vztrajnost, odločnost in neverjeten pogum, saj jima je bilo jasno, da nad višino 4700 m v steni ne moreta pričakovati kakršne koli pomoči. Vseh devet dni sta bili v orjaški steni povsem sami.
Ostali kandidati so bili:
Primož Kozmus, atlet, ki je spet dokazal, da je mož za velike tekme. Na svetovnem atletskem prvenstvu v Južni Koreji je v metu kladiva z izidom 79,39 metra osvojil bron.
Mate Dolenc, ki je za knjigo Maščevanje male ostrige prejel Večernico 2010, nagrado Večera za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo.
Urban Bren, raziskovalec na ljubljanskem kemijskem inštitutu, eden od trinajstih prejemnikov letne nagrade Best Fellow Prize, ki jo podeljuje Svetovna federacija znanstvenikov.
Jože Vidic, umetniški vodja Slovenskega okteta, prestižnega komornega vokalnega ansambla, ki že 60 let uspešno širi slovensko besedo in kulturo med Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu.
Nuša Stanić, prostovoljka z Bleda, ki se je pridružila številnim slovenskim humanitarcem pri blažitvi posledic nedavnega rušilnega potresa na Hrvaškem. S pomočjo slovenskih kmetov je zbrala že 27 ton hrane za domače živali ter jo peljala ljudem, ki pomoč nujno potrebujejo.
Ime tedna je Matjaž Ugovšek, predsednik društva Duh časa, ki s prostovoljci v akciji Nihče brez, pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin. V obdobju epidemije so nadgradili in za šolanje na daljavo pripravili že tisoč starih računalnikov ter jih predali otrokom in mladostnikom.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Tudi lani ob tem času je dvanajst kandidatov - Imen meseca na Valu 202 izglasovalo Ime leta 2019. Odločili so se za Tadeja Kobala, takrat 18-letnega študenta in prostovoljca, ki je v Slapu pri Vipavi pomagal ustanoviti knjižnico. Za znanilca dejavne, v prihodnost zazrte in samozavestne generacije izzivov ne manjka. Tudi letos jih je bilo kar nekaj.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
Ime tedna je postal Boštjan Videmšek, novinar in avtor knjige Plan B, zbirke zgodb o nenavadnih in trmastih vizionarjih, ki se vsak po svoje spopadajo s podnebno krizo. Zanjo je prejel priznanje knjiga leta 2020, veliko nagrado letošnjega Slovenskega knjižnega sejma.
Ime tedna je Dušan Stefančič, predsednik slovenskega odbora za Mauthausen, ki je preživel šest koncentracijskih taborišč. Pri Društvu Avstrijska služba v tujini so mu podelili nagrado Austrian Holocaust Memorial Award za zasluge pri ohranjanju spomina na holokavst.
Ime tedna je postala Jasna Kržin Stepišnik, direktorica Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, izobraževalne ustanove, ki so jo pri Evropski komisiji prepoznali za najboljšo v Evropi na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podelili nagrado Vet Excellence Award!
Ime tedna je Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanske Pediatrične klinike, ki je za izjemen prispevek na področju diabetologije prejel najpomembnejšo nagrado Mednarodnega združenja za otroški in mladostniški diabetes.
Ime tedna je postal Primož Roglič, kolesar, ki je ponovil lanski uspeh na Vuelti in vnovič zmagal na tritedenski dirki po Španiji. Izjemno sezono je končal s kar 12 zmagami, slovensko kolesarstvo pa je končno zmago slavilo na tretjem od zadnjih štirih grand tourov.
Vsak ponedeljek izbiramo ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več. Ta teden je to postal Vlado Kreslin, glasbenik, pesnik, skladatelj in kantavtor, ki v slovenski kulturni prostor prinaša duh svobode, solidarnosti, tolerantnosti in radosti življenja. Za obsežen avtorski opus, s katerim sledi duhu ustvarjanja Franeta Milčinskega, je prejel letošnjo Ježkovo nagrado.
Ime tedna je Rok Černe, koordinator mednarodnega projekta Life Dinalp Bear za spremljanje populacije rjavega medveda, ki je v okviru Zelenega tedna EU prejel nagrado za najbolj inovativni, navdihujoči in najučinkovitejši projekt na področju varstva narave, okolja in podnebnih ukrepov Life 2020.
Goran Dragić je košarkar, ki nas je z izjemnimi predstavami navduševal v dresu Miami Heat in se v svoji dvanajsti sezoni prvič uvrstil v finale NBA. Kot nesporni vodja svoje ekipe je športno priznal premoč nasprotnika, kljub poškodbi do konca povezoval moštvo ob in na igrišču ter vnovič dokazal izjemno borbenost.
Ime tedna je postala Jelka Hudoklin, krajinska arhitektka, ki je za obsežen opus in vrhunske dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja prejela platinasti svinčnik, najvišje arhitekturno priznanje Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.
Ime tedna je postala Kristina Sepčič, redna profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, ki so ji pri društvu Mlada akademija podelili naziv mentorica leta, za dosežke v biokemiji pa je prejela tudi Lapajnetovo nagrado.
Ime tedna je postal Andrej Rozman Roza, pisatelj in pesnik, ki je za pesniško slikanico Rimuzine in črkolazen prejel Večernico, nagrado časopisa Večer za najboljšo otroško ali mladinsko knjigo lanskega leta.
Ime tedna je Tadej Pogačar, kolesar, ki je z epsko predstavo v kronometru zmagal na največji kolesarski dirki na svetu in spisal zgodovino francoskega Toura, svetovnega in slovenskega športa. Poleg rumene majice je osvojil še pikčasto za najboljšega v gorskih ciljih in belo za najboljšega mladega kolesarja. Igor Tominec in Boštjan Reberšak sta ob tej priložnosti pripravila obširen pregled letošnjega Toura.
Ime tedna je postal Matic Lozinšek, sodelavec Instituta Jožef Stefan, ki je pridobil sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce na začetku kariere. Ocenjevalce je prepričal s petletnim projektom HiPeR-F, v njem pa se bo osredotočal na raziskave kemijskih reakcij s fluorom pod izredno visokim tlakom.
Ime tedna je postal Primož Roglič, kolesar, ki je na deveti etapi letošnje dirke po Franciji poskrbel za nov osebni mejnik in hkrati za zgodovinski dan slovenskega kolesarstva. Kot prvi Slovenec je na slovitem Touru oblekel rumeno majico in prevzel mesto vodilnega.
Ime tedna je postal Borut Gombač, pesnik, ki je za pesniško zbirko S konico konice jezika, prejel Veronikino nagrado, priznanje za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. V njej vsako pesem domiselno uvaja krajša predhodnica katere zadnji verz je naslov naslednje pesmi.
Neveljaven email naslov