Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Ime tedna je postala Saša Matko, predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici zdravstvene in babiške nege, ki je aktivno sodelovala pri vpisu babištva na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Izročitev listine je uradno zapečatila vpis babištva na Unescov seznam, hkrati pa Slovenijo zavezuje k boju za javno zdravstvo, varnost žensk in reproduktivne pravice.
Ime tedna je postala Teja Potočnik, raziskovalka, podjetnica in doktorska študentka na Univerzi Cambridge, ki je razvila prelomno rešitev na področju čipov in avtomatizirala proizvodnjo polprevodnikov iz nanomaterialov, kar omogoča njihovo uporabo v industrijskem obsegu. Forbes jo je kot edino predstavnico iz Slovenije nedavno uvrstil na letošnji evropski seznam tridesetih perspektivnih posameznikov, mlajših od 30 let.
Ime meseca aprila je Tanja Babnik, učiteljica v bolnišnični šoli Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča v Ljubljani, kjer so pripravili jubilejne 30. bolnišnične olimpijske igre. Bolni in gibalno ovirani otroci in mladostniki med zdravljenjem na igrah ohranjajo in razvijajo svojo psihofizično kondicijo, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju.
Ime tedna je postal Martin Stražar z inštituta Broad v Združenih državah Amerike in prvi avtor študije, ki so jo objavili v najuglednejši reviji celične biologije Cell. Mednarodna skupina znanstvenikov, v kateri sta bila dva Slovenca, je odkrila in prvič opisala črevesne bakterije roda Oscillibacter, ki lahko učinkovito razgradijo holesterol ter tako pomagajo pri zniževanju holesterola v krvi in tveganja za bolezni srca in ožilja pri ljudeh.
Ime tedna je Tanja Babnik, učiteljica v bolnišnični šoli Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča v Ljubljani, kjer so pripravili jubilejne 30. bolnišnične olimpijske igre. Bolni in gibalno ovirani otroci in mladostniki med zdravljenjem na igrah ohranjajo in razvijajo svojo psihofizično kondicijo, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju.
Ime tedna je postal Matija Špacapan, gozdar in eden od organizatorjev projekta Pomladimo gozdove, vseslovenske prostovoljske akcije sajenja dreves, ki so jo z ekipo pripravili v družbi Slovenski državni gozdovi. Letošnja akcija, ki je potekala že petič, je privabila skoraj 900 prostovoljcev, skupaj pa so posadili okoli 10 tisoč dreves 14 različnih drevesnih vrst.
Ime tedna je postala Ančka Gošnik Godec, ilustratorka in slikarka z izrazitim občutkom za slovensko pokrajino in slovensko materialno dediščino. Z uspešnim utiranjem poti tej likovni zvrsti pri nas je veljavo umetniškega prispevka ilustracije potrdila tudi v velikih tokovih likovne umetnosti v drugi polovici 20. in v 21. stoletju. Je prejemnica nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo.
Ime tedna je postal Peter Korošec, vodja Laboratorija za klinično imunologijo in molekularno genetiko na Kliniki Golnik in vodja raziskovalne skupine, ki je na podlagi večletne raziskave ugotovila, da imajo pacienti z najtežjimi alergijskimi reakcijami pogosto v osnovi gensko bolezen. Odkritje pomembno vpliva na klinično prakso in obravnavo najbolj ogroženih pacientov.
Ime meseca marca je postal Peter Prevc, najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov, ki je v Planici sklenil svojo izjemno bogato športno kariero. Olimpijski prvak, dobitnik velikega kristalnega globusa, treh malih globusov za polete in zlatega orla za zmago na novoletni turneji je med drugim osvojil tudi 12 medalj na velikih tekmovanjih in bil prvi človek, ki je poletel 250 metrov. Kandidati so še bili: Lia Apostolovski, skakalka v višino,Luka Krajnc ter Luka Lindič, vrhunska alpinista in Nika Prevc, smučarska skakalka. Izbirali in glasovali so vsi kandidati za ime tedna in izbrali tistega, ki je po njihovem mnenju najbolj zaznamoval marec.
Ime tedna je postal Peter Prevc, najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov, ki je v Planici sklenil svojo izjemno bogato športno kariero. Olimpijski prvak, dobitnik velikega kristalnega globusa, treh malih globusov za polete in zlatega orla za zmago na novoletni turneji je med drugim osvojil tudi 12 medalj na velikih tekmovanjih in bil prvi človek, ki je poletel 250 metrov. Z njim sta se v Planici pogovarjala Anja Hlača Ferjančič in Dare Rupar.
Ime tedna je postala Nika Prevc, smučarska skakalka, ki si je na predzadnji tekmi sezone v Vikersundu že zagotovila veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. 19-letnica, ki je osvojila še sedmi slovenski veliki kristalni globus v zimskih športih na najvišji ravni in petega v smučarskih skokih, bo izjemen uspeh slavila v četrtek pred številnimi domačimi navijači v Planici.
Ime tedna sta postala Luka Krajnc in Luka Lindič, vrhunska alpinista, zadnja leta ena glavnih protagonistov slovenskega in svetovnega alpinizma, ki sta 20 let svojega alpinističnega prijateljstva in skupnih plezalnih podvigov med drugim okronala tudi z osvojeno 500-metrsko prvenstveno smerjo v južni steni Poincenota v Patagoniji in jo poimenovala Pot.
Ime tedna je postala Lia Apostolovski, skakalka v višino, ki je na 19. atletskem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu osvojila bronasto kolajno, sedmo slovensko medaljo na tovrstnih tekmovanjih. V finalu je preskočila 1,95 metra s čimer je izenačila svoj osebni rekord, tretje mesto na SP pa je tudi največji uspeh v karieri.
Ime meseca februarja je postal Andrija Halužan, zdravnik splošne medicine v Vuzenici, ki v svoji ordinaciji paciente sprejema že 53 let. Pri 80. letih ostaja predan svojemu delu in vztraja, ker ni mlajših kolegov, ki bi ga nadomestili. Kritik sodobne, egoistične družbe trdno verjame, da pacienti niso krivi za stanje slovenskega zdravstva in je zato eden od tistih, ki se stavki zdravnikov niso pridružili.
Ime tedna je Klara Škrinjar, novinarka portala Oštro in vodja projekta Zvezoskop, interaktivne vizualizacije kariernih presečišč članov vlade, državnih sekretarjev in poslancev državnega zbora. S preverjenimi podatki o poklicnih poteh, od izobraževanja do današnje politične funkcije so omogočili pregled nad vsemi politiki, ki jih povezujejo različne interesne organizacije.
Ime tedna je Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg v ljubljanskem UKC in gonilna sila izvajanja novega posega pri bolnikih z redko pljučno boleznijo. Sprva so operacije, pri katerih odstranijo strdke iz najglobljih plasti pljučnih žil, medtem ko pacientu iz telesa odstranijo vso kri in ga globoko podhladijo, izvajali ob pomoči tujih strokovnjakov, zdaj so poseg prvič v celoti izvedli samostojno.
Ime tedna je postal Andrija Halužan, zdravnik splošne medicine v Vuzenici, ki v svoji ordinaciji paciente sprejema že 53 let. Pri 80. letih ostaja predan svojemu delu in vztraja, ker ni mlajših kolegov, ki bi ga nadomestili. Kritik sodobne, egoistične družbe trdno verjame, da pacienti niso krivi za stanje slovenskega zdravstva in je zato eden od tistih, ki se stavki zdravnikov niso pridružili.
Prvo februarsko Ime tedna je postala Mankica Kranjec, fotografinja, ki je serijo portretov žensk z naslovom Spregledane postavila na ogled v Evropskem parlamentu. Na fotografski razstavi je z edinstveno umetniško-dokumentaristično interpretacijo v ospredje postavila gasilke, čistilke, delavke v proizvodnji in mnoge druge nevidne akterke iz zakulisja naše družbe, ki pogosto ostajajo zapostavljene in prezrte.
Ime meseca januarja je postala Ljupka Vrteva, razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb ter vodja projekta sončne elektrarne v družbi Petrol, ki nenehno išče nove izzive na področju energetike, predvsem pa svoje znanje in izkušnje s terena predaja mlajšim generacijam. Je tudi prejemnica naziva inženirka leta 2023.
Ime tedna so postali Timi Zajc, Lovro Kos, Peter Prevc in Domen Prevc, smučarski skakalci, ki so na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih na Kulmu ubranili naslov svetovnih prvakov. Timi Zajc je slovenski uspeh dopolnil z bronom na sobotni posamični preizkušnji. To je tretja zaporedna zlata moštvena kolajna z velikih tekmovanj.
Neveljaven email naslov