Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Viktor Markelj

09.01.2012


Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.

''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.

Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''

Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.

Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!

Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''

Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.

Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):


_____________________

Preostali kandidatki sta bili:

Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.

Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.


Ime tedna

876 epizod


Vsak ponedeljek izbiramo Ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.

Viktor Markelj

09.01.2012


Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.

''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.

Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''

Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.

Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!

Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''

Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.

Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):


_____________________

Preostali kandidatki sta bili:

Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.

Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.


12.04.2021

Mateja Lopuh, vodja mobilne paliativne enote Splošne bolnišnice Jesenice

Ime tedna je Mateja Lopuh, vodja mobilne paliativne enote Splošne bolnišnice Jesenice, edine tovrstne v slovenskem prostoru, kjer s številnimi programi že deset let omogočajo in zagotavljajo celovitost oskrbe bolnikov s paliativnimi boleznimi v domačem okolju.


29.03.2021

Nika Križnar, smučarska skakalka

Ime tedna je postala Nika Križnar, smučarska skakalka, ki je poskrbela za nov zgodovinski uspeh slovenskega športa. V konkurenci skupnega seštevka svetovnega pokala te sezone je zbrala največ točk in kot prva slovenska smučarska skakalka osvojila veliki kristalni globus.


22.03.2021

Jernej Čampelj, igralec in fotograf

Ime tedna je Jernej Čampelj, igralec in fotograf, ki je sprožil fotoakcijo Mi smo kultura, s katero v središče pozornosti postavlja samozaposlene v kulturi in tako opozarja na pomembnost posameznikov, ki so zaradi pandemije ostali brez prostora za izražanje.


15.03.2021

Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo

Ime tedna je postala Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, kjer so uspešno izpeljali akcijo zbiranja sredstev za napredno aparaturo izvajanja nove tehnike celične terapije. Po več kot letu dni so nekaterim bolnikom s krvnim rakom omogočili edini način zdravljenja in preživetja.


08.03.2021

Nina Jelen, zmagovalka slovenskega izbora za najboljšega učitelja

Ime tedna je Nina Jelen, učiteljica 5. razreda na OŠ Ivana Škvarče iz Zagorja ob Savi, ki je v okviru projekta "Učitelj sem! Učiteljica sem!" zmagala na slovenskem izboru za najboljšega učitelja. Tako bo v Parizu Slovenijo predstavljala na svetovnem izboru za najboljšega učitelja Global Teacher Prize.


01.03.2021

Anamarija Lampič, smučarska tekačica

Ime tedna je postala Anamarija Lampič, smučarska tekačica, ki je na svetovnem prvenstvu nordijcev v Nemčiji osvojila dve bronasti medalji. Prvo v šprintu klasične tehnike med posameznicami, drugo pa z Evo Urevc v šprintu dvojic.


22.02.2021

Urška Kolenc

Ime tedna je Urška Kolenc, predsednica društva Junaki 3. nadstropja, kjer so na mednarodni dan boja proti otroškemu raku pozvali k pripenjanju zlate pentlje, v vseslovenski akciji pa opozorili na nujnost ozaveščanja in učencem predstavili boj njihovih vrstnikov s to redko in kruto boleznijo.


15.02.2021

Lars Podkrajšek, eden od pobudnikov iniciative Zahtevamo šolo

Ime tedna je Lars Podkrajšek, dijak Gimnazije Bežigrad in eden od pobudnikov iniciative Zahtevamo šolo, kjer so dijake pozvali k bojkotu pouka na daljavo, pristojne pa k dialogu in čimprejšnjemu odprtju srednjih šol za vse dijake.


08.02.2021

Ime tedna je Mia Skrbinac

Ime tedna je Mia Skrbinac, dramska in filmska igralka, ki se je javno izpostavila in spregovorila o tem, da je bila med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo žrtev spolnega nadlegovanja ter tako opozorila na nujnost ničelne tolerance do vsakršnega nasilja v družbi.


01.02.2021

Stane Rožman, prejemnik priznanja Združenja Manager za življenjsko delo na področju managementa

Ime tedna je Stane Rožman, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško in prejemnik priznanja Združenja Manager za življenjsko delo na področju managementa 2020. V dobrih 32 letih je nuklearko popeljal med deset najbolje ocenjenih jedrskih elektrarn v Evropi.


25.01.2021

Darinka Martinčič Zalokar, ravnateljica SŠTS Šiška

Ime tedna je Darinka Martinčič Zalokar, ravnateljica Srednje šole Tehniških strok Šiška, kjer so s projektom Dokažimo se, pokažimo se dijake spodbujali v podjetniškem razmišljanju in jim tudi med epidemijo približali poklicne priložnosti.


18.01.2021

Ema Kozin, najboljša boksarka zveze WBF v letu 2020

Ime tedna je Ema Kozin, boksarka, ki so jo pri Mednarodni boksarski zvezi WBF razglasili za najboljšo boksarko v letu 2020. Izjemno leto je zaokrožila z zmago nad Urugvajko Chris Namus in se ovenčala s šampionskimi pasovi srednje kategorije po različicah WBC, WBF in WIBA.


11.01.2021

Nuša Stanić

Nuša Stanić, prostovoljka z Bleda, ki se je pridružila številnim slovenskim humanitarcem pri blažitvi posledic nedavnega rušilnega potresa na Hrvaškem. S pomočjo slovenskih kmetov je zbrala že 27 ton hrane za domače živali ter jo peljala ljudem, ki pomoč nujno potrebujejo.


04.01.2021

Matjaž Ugovšek, predsednik društva Duh časa

Ime tedna je Matjaž Ugovšek, predsednik društva Duh časa, ki s prostovoljci v akciji Nihče brez, pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin. V obdobju epidemije so nadgradili in za šolanje na daljavo pripravili že tisoč starih računalnikov ter jih predali otrokom in mladostnikom.


23.12.2020

Ime leta 2020: Srečko Šestan

Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.


21.12.2020

Tadej Kobal, Ime leta 2019

Tudi lani ob tem času je dvanajst kandidatov - Imen meseca na Valu 202 izglasovalo Ime leta 2019. Odločili so se za Tadeja Kobala, takrat 18-letnega študenta in prostovoljca, ki je v Slapu pri Vipavi pomagal ustanoviti knjižnico. Za znanilca dejavne, v prihodnost zazrte in samozavestne generacije izzivov ne manjka. Tudi letos jih je bilo kar nekaj.


14.12.2020

Luka Renko, pobudnik projekta Sledilnik Covid-19

Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.


07.12.2020

Boštjan Videmšek, novinar in avtor knjige Plan B

Ime tedna je postal Boštjan Videmšek, novinar in avtor knjige Plan B, zbirke zgodb o nenavadnih in trmastih vizionarjih, ki se vsak po svoje spopadajo s podnebno krizo. Zanjo je prejel priznanje knjiga leta 2020, veliko nagrado letošnjega Slovenskega knjižnega sejma.


30.11.2020

Dušan Stefančič, prejemnik nagrade Austrian Holocaust Memorial Award za zasluge pri ohranjanju spomina na holokavst

Ime tedna je Dušan Stefančič, predsednik slovenskega odbora za Mauthausen, ki je preživel šest koncentracijskih taborišč. Pri Društvu Avstrijska služba v tujini so mu podelili nagrado Austrian Holocaust Memorial Award za zasluge pri ohranjanju spomina na holokavst.


23.11.2020

Jasna Kržin Stepišnik, direktorica BIC Ljubljana

Ime tedna je postala Jasna Kržin Stepišnik, direktorica Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, izobraževalne ustanove, ki so jo pri Evropski komisiji prepoznali za najboljšo v Evropi na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podelili nagrado Vet Excellence Award!


Stran 10 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov