Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Viktor Markelj

09.01.2012


Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.

''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.

Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''

Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.

Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!

Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''

Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.

Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):


_____________________

Preostali kandidatki sta bili:

Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.

Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.


Ime tedna

881 epizod


Vsak ponedeljek izbiramo Ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.

Viktor Markelj

09.01.2012


Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.

''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.

Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''

Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.

Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!

Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''

Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.

Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):


_____________________

Preostali kandidatki sta bili:

Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.

Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.


04.03.2019

Mirjam Hadalin Makuc in in Adrijana Mavri

Ime tedna sta postali Mirjam Hadalin Makuc in Adrijana Mavri, vzgojiteljici v cerkljanskem vrtcu, ki sta z otroki pripravili "malo Laufarijo". Otroci so v vrtcu naredili maske, sešili obleke treh najzahtevnejših likov (Pusta, Ta smrekovega in Ta bršljanovega), pri ostalih likih so pomagali še starši. Mala laufarija je letošnja novost tradicionalne Laufarije. To je obtožnica cesarsko-kraljeve sodnije, ki pust obtoži za vse traparije: "Pust je kriv, de se je v Cerknem zgodilu velik slabga, ztu ga bomo v nedejle obtožil, de je kriv, pa nucal bomo vod, tako da bo vsega slabga konc in se bo lahko začel pomlad."


25.02.2019

Katja Višnar in Anamarija Lampič

Ime tedna sta postali Katja Višnar in Anamarija Lampič, smučarski tekačici, ki sta na nordijskem svetovnem prvenstvu v Seefeldu v ekipnem šprintu presenetljivo osvojili srebrno medaljo. Po osmih letih je to v smučarskem teku za Slovenijo prva medalja na svetovnih prvenstvih.


11.02.2019

Naključje je hotelo, da smo izbrali stare rakete

Ime tedna je postala Ilka Štuhec, ki je prva alpska smučarka po 30 letih, ki je ubranila naslov v kraljevski disciplini, Sloveniji pa prismučala že 22. medaljo na svetovnih prvenstvih.


04.02.2019

Aljaž Verhovnik

Ime tedna je Aljaž Verhovnik, koordinator iniciative za 3. razvojno os in neomajni borec za hitro cesto na Koroško. Ob zadnji DARS-ovi predstavitvi zamikov začetka graditve 3. razvojne osi je odločno zahteval takojšen začetek del na hitri cesti med Slovenj Gradcem in Velenjem. Izbrali so ga tudi za osebnost leta na Koroškem. "Tretja razvojna os je projekt, ki ga res nujno potrebujemo. Če je bila pred leti ta tema na lokalni ravni, pa je v zadnjem času ena glavnih infrastrukturnih tem v naši državi. Zdi se, da bomo končno le prišli do prve lopate na tej naši cesti." Aljaž Verhovnik: "Moramo biti aktivni državljani, samo od sebe se ne bo nič naredilo. Zato smo tudi ustanovili mladinsko iniciativo za 3. razvojno os, saj imamo mladi v tej državi prihodnost, ki pa jo moramo vzeti v svoje roke."


28.01.2019

Vasja Samec

Ime tedna je postal Vasja Samec, folklornik, ki je za svoj ustvarjalni opus prejel zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo. Kot pedagog in raziskovalec plesnega izročila, že vrsto let neutrudno predaja svoje znanje in izkušnje mlajšim generacijam.


21.01.2019

Hematolog prof. dr. Samo Zver

Ime tedna je postal prof. dr. Samo Zver, predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC, na katerem so pred natanko 30 leti opravili prvo zdravljenje s presaditvijo krvotvornih matičnih celic pri nas. S presaditvijo kostnega mozga so do takrat neozdravljive bolezni začeli uspešno zdraviti, do zdaj pa so skupaj pomagali več kot 2000 bolnikom.


14.01.2019

Igor Cesarec, ustanovitelj društva VTIS

Ime tedna je Igor Cesarec, ustanovitelj Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS, ki združuje več kot 1.300 članov po vsem svetu. Pomembno prispeva k sodelovanju slovenskih strokovnjakov, ki delujejo v tujini, z raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom v Sloveniji. Igor Cesarec: "Naš član bi lahko bil tudi Luka Dončić, na tekmi v New Yorku ga bomo vprašali, če se nam bo pridružil v društvu." "Mi pomagamo tistim, ki si želijo v tujino in tudi tistim, ki se želijo vrniti nazaj v Slovenijo. Opažamo, da se ljudje radi vračajo, če le imajo možnost za to. Pomagamo tudi pri tem, da povežemo podjetja v Sloveniji in raziskovalce, ki se želijo vrniti."


07.01.2019

Tatjana Oblak Milčinski

Ime tedna je postala Tatjana Oblak Milčinski, koordinatorica kulturnega programa pri Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, ki je v Cankarjevem letu v njegovem rojstnem kraju in zunaj njega skupaj s partnerji pripravila več kot 200 različnih, odmevnih dogodkov, posvečenih spominu na velikega književnika.


31.12.2018

Ime leta 2018 – pogovor – Primož Velikonja

Vsak ponedeljek izbiramo Ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.


20.12.2018

Ime Leta 2018: Primož Velikonja

Vodja akcije, s katero ekipa reševalcev že več kot desetletje brezplačno izobražuje vse, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.


17.12.2018

David Gale

Zadnje decembrsko ime tedna je postal David Gale, reševalec na reševalni postaji Škofja Loka, ki je na zasebni vožnji v Ljubljani opazil osebo s srčnim zastojem, nemudoma ukrepal in s pomočjo defibliratorja še pred prihodom reševalne ekipe rešil človeško življenje.


10.12.2018

Jure Longyka

Jure Longyka, avtor in voditelj oddaje Izštekani, ki že 25 let spodbuja, podpira in odkriva nove pa tudi stare slovenske glasbene ustvarjalce. Obletnico in poklon glasbi je pospremil z dvojnim ekskluzivnim in obakrat razprodanim koncertom Izštekanih 25 v Kinu Šiška.


03.12.2018

Nace Breitenberger

Nace Breitenberger, pedagog iz Idrije, ki svoj prosti čas desetletja namenja mladim. Prostovoljno je deloval v ZPM Idrija, več kot 20 let je bil sodelavec telefona TOM, že 50 let pa je tudi mentor mladim planincem, za kar mu je Planinska zveza Slovenija podelila najvišje nacionalno priznanje za delo z mladimi.


26.11.2018

Nina Fokter Dovnik

Ime tedna je postala Nina Fokter Dovnik, specializantka na oddelku za onkologijo UKC Maribor, ki je na kongresu Evropskega združenja za internistično onkologijo v Münchnu prejela posebno priznanje. Na specialističnem izpitu iz internistične onkologije je dosegla največje možno in hkrati najvišje število točk med 360 kandidati iz vsega sveta.


19.11.2018

Kaja Prislan, znanstvenica

Kaja Prislan, znanstvenica s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, ki je za delo na področju krepitve informacijske varnosti in obvladovanja kibernetske kriminalitete, v Bratislavi prejela nagrado za najboljšo mlado znanstvenico v Podonavski regiji.


05.11.2018

Dražen Papec

Ime tedna je postal Dražen Papec, gorenjski policist, ki je ob povodnji, ki je prizadela Jelendol pri Tržiču, rešil starejšega domačina iz hudournika, ki je tekel proti Tržiški Bistrici. Čeprav takrat ni bil v službi, je brez obotavljanja skočil v vodo, soseda potegnil na varno in ga rešil pred utopitvijo. "Ko se nam je gospod približal, smo ga poskušali prepričati, da naj na drugi strani hudournika počaka na pomoč. Potem pa je naenkrat poskušal iti čez. Voda je bila globlja, kot je bila videti. Iz vode je štrlela samo še njegova leva roka. Jaz sem ga prijel in spravil na suho."


29.10.2018

Jurij Souček, prejemnik Ježkove nagrade za življenjsko delo

Ime tedna je postal Jurij Souček, igralec, prejemnik nagrade Franeta Milčinskega - Ježka za življenjsko delo.


22.10.2018

Igor Križaj, znanstvenik

Ime tedna je Igor Križaj, znanstvenik na Inštitutu Jožefa Stefana je z ekipo sodelavcev odkril in opisal antikoagulantni protein iz kačjega strupa.


15.10.2018

Uroš Ahčan

Ime tedna je postal Uroš Ahčan, kirurg, ki je v karieri dosegel vse, kar je v medicini sploh mogoče doseči. Pod njegovim vodstvom mu je z ekipo v UKC Ljubljana uspel še en izjemni dosežek. S pomočjo 3D-modela so naredili nov nos iz kosti in mehkih tkiv iz podlakti, ga tam pustiti mesec dni, nato pa ga prestavili na obraz pacientke.


08.10.2018

Dr. Martin Kavčič

Ime tedna je postal Martin Kavčič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine in vodja obnove Aljaževega stolpa. Zaradi površinskih in konstrukcijskih poškodb so prvič po 123 letih simbol slovenstva prepeljali v dolino, ga v dobrih treh tednih obsežnega dela uspešno obnovili in vrnili na vrh Triglava. “Da bi zaradi pritiska obnove slabo spal, tega ni bilo. Prva večja dilema je bila konzervatorska odločitev, kako pristopiti k obnovi. Posebna trenutka sta bila sam odvoz in vrnitev stolpa nazaj, vmes izbira barv, ali smo se prav odločili ali ne.” Na Aljažev stolp so namontirali sto let staro pločevino: “Na mestih, kjer so bile večje raztrganine, smo pločevino odrezali in dali novo. Pločevino z enako debelino in nanosi cinka smo dobili v Italiji. Včasih je bil nanos cinka 5-6-krat debelejši kot danes.”


Stran 15 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov