Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Ime tedna je Mateja Svet, nekdanja slovenska smučarska zvezdnica, ki je Slovenskemu smučarskemu muzeju v Tržiču predala vse svoje osvojene lovorike v izjemni športni karieri. Tako je javnosti na ogled več kot 500 njenih predmetov, mednje pa sodijo tudi mali kristalni globus, srebrna olimpijska medalja in pet medalj s svetovnih prvenstev.
Ime tedna so Matija Volontar, Bor Levičnik in Žiga Oražem, člani slovenske alpinistične odprave, ki jim je uspelo v Himalaji preplezati 1100 metrov dolgo prvenstveno smer na 6150 metrov visoko goro Pomlaco, ki najverjetneje še nima pristopa na vrh.
Ime tedna je Alojz Kodre s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, prejemnik Blinčeve nagrade za življenjsko delo s področja fizike. Je pionir uvajanja raziskav na področju rentgenske absorpcijske spektroskopije in velik promotor fizike ter znanosti nasploh. Širša javnost pa ga pozna tudi kot prevajalca kultnega Štoparskega vodnika po Galaksiji.
Ime tedna je Olga Kacjan, igralka, ki je za izjemen opus in osupljivo večplastne like na filmskem platnu, ti so se gledalcem za vedno vtisnili v spomin, prejela berta, nagrado Društva slovenskih režiserjev in režiserk za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre.
Ime tedna je Primož Krajnc, reševalec in dolgoletni član Koronarnega kluba Mežiške doline v imenu vseh, ki so v 15 letih uspeli vzpostaviti mrežo 183 javno dostopnih defibrilatorjev, temeljnih postopkov oživljanja pa brezplačno naučili več kot 25.000 Korošcev, kar je osemnajstim med njimi tudi rešilo življenje.
Ime tedna je Vida Kološa, prostovoljka, ki so ji pri Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana podelili posebno priznanje in se ji ob 20-letnici delovanja zavetišča zahvalili za izjemno predanost. Doslej je sprehodila 3800 psov, jih tisoč obiskala na domu, pri tem prevozila 20.000 kilometrov in opravila 8000 prostovoljnih ur.
Ime tedna in ime meseca je postala Vida Drame Orožim, vodja ambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Pro bono, ki praznuje 20 let svojega delovanja. V tem času so v ambulanti registrirali okoli 1000 oseb, prostovoljci brez katerih ambulanta ne bi delovala pa letno opravijo povprečno 1600 ur dela.
Jaka Tušek, raziskovalec z ljubljanske strojne fakultete, ki je s kolegi dosegel znanstveni preboj na področju hlajenja in ogrevanja. Razvili so elastokalorični regenerator, ki kot prvi na svetu dosega trajno dinamično delovanje ter hkrati rekordne hladilne in grelne karakteristike. Dosežek so objavili v prestižni znanstveni reviji Joule.
Ime tedna je Vera Flisar, prva vzgojiteljica v prvem romskem vrtcu v naselju Pušča pri Murski Soboti, ki je pred 60 leti orala ledino pri predšolski vzgoji romskih otrok ter nagovarjala starše naj vanj vpišejo svoje otroke. Pri Zvezi Romov Slovenije so jo ob jubileju vrtca nagradili s posebnim priznanjem. Foto: VauTV si
Ime tedna je postal kapetan slovenske moške odbojkarske reprezentance Tine Urnaut, ekipe, ki je na SP z izjemnimi predstavami navduševala v Stožicah in poskrbela za navijaško evforijo. Prvič v zgodovini so se uvrstili v polfinale svetovnega prvenstva in na Poljskem osvojili četrto mesto.
Ime tedna sta Dejan Kos in Klemen Smrtnik, industrijska oblikovalca, ki kot tandem delujeta v studiu desnahemisfera. Za avtomatske ročne ure sta razvila navijalnik Time Machine, ki je oblikovno, z aplikacijo in povezavo Bluetooth pa v svetovnem merilu tudi tehnološko izredno dovršen.
Ime tedna je Peter Andolšek, dijak Gimnazije Bežigrad, ki je na 15. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike v Gruziji, prejel zlato medaljo. V tekmovanju, ki je neke vrste astronomski triatlon, so se dijaki preizkusili v teoretičnih in opazovalnih nalogah ter v analizi astronomskih podatkov.
Ime tedna je postal Darko Jorgić, namiznoteniški igralec, ki je na EP v bavarski prestolnici dosegel uspeh kariere. Osvojil je srebrno medaljo, z naslovom evropskega podprvaka pa poskrbel tudi za največji uspeh slovenskega namiznega tenisa.
Ime tedna je Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj, najstarejšega še aktivnega kino prizorišča v Sloveniji. S sodelavci ohranjajo kulturno dediščino in razvijajo osnovno poslanstvo 125 letne tradicije kina kot enega izmed živahnih kulturnih in družabnih središč mesta.
Ime tedna je Val Vavpotič Lorber, 12-letni ljubitelj vlakov in železnic, ki je v knjižnici v Rogaški Slatini na ogled postavil svojo veliko maketo železnice. Vanjo je vložil vsaj 300 ur vztrajnega dela, ob številnih lokomotivah in vagonih pa je na ogled tudi celotna pokrajina ob železniški progi, ki nas s kančkom domišljije popelje v drug svet.
Ime tedna je Marjan Pipenbaher, glavni projektant Pelješkega mostu, ki so ga na Hrvaškem slavnostno otvorili minuli teden. Skladen in v okolje lepo vpet most je snoval celo desetletje in se uvršča med pet največjih in najzahtevnejših mostov v Evropi. Ne le zaradi dolžine 2,4 kilometra, ampak tudi zato, ker leži na potresno občutljivem območju, kjer pihajo ekstremno močni vetrovi.
Ime tedna je Simon Vendramin, vodja intervencije na Krasu in poveljnik poklicne Gasilske enote v Novi Gorici. Pretekli teden se je na vrhuncu požarov tudi do 1700 poklicnih in prostovoljnih gasilcev, vojakov, sekačev in drugih pripadnikov sil zaščite in reševanja ter drugih prostovoljcev, ki so prišli z vseh koncev Slovenije in iz tujine, v izjemno težkih razmerah uspešno bojevalo z najobsežnejšimi požari v zgodovini Slovenije. Simon Vendramin je postal tudi ime julija 2022.
Ime tedna je Iztok Arnol, vodja dvodnevne akcije reševanja planincev, poškodovanih v množični nesreči v nevihti na Malem Triglavu, v kateri so številni gorski reševalci ter posadke slovenske policije in vojske izjemno učinkovito pomagali 18-im težje ali lažje ponesrečenim planincem.
Ime tedna je Vanja Černivec, Mariborčanka, ki je po tem, ko je bila kot prva ženska na položaju mednarodne skavtinje v zgodovini severnoameriške košarkarske lige NBA pri ekipi Chicago Bulls, zdaj postala še prva ženska na položaju športne direktorice v britanski ženski košarki.
"Nihče pred nami ni priredil pravnega dokumenta na način, kot smo mi želeli - v njegovi celovitosti, z vsemi informacijami."
Neveljaven email naslov