Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Največ glasov poslušalcev je prejel Dragan Mihailović iz odseka za kompleksne snovi Inštituta Jožefa Stefana, kjer so prvi na svetu razvili novo vrsto spominskega elementa. Ta dosega rekordne hitrosti pomnjenja in se ne pregreva. S tem so odpravili dve največji omejitvi superračunalnikov.
Ime tedna je Žiga Virc, režiser, ki je s filmom Houston, imamo problem! in tezo o obstoju jugoslovanskega vesoljskega programa, vznemiril tako slovensko kot svetovno javnost. Po svetovni premieri v New Yorku je film zdaj na sporedu tudi v domačih kinematografih.
Ime tedna je postal Anton Majcen – Zvone, tekač, ki je zmagal na prvem teku peterk leta 1957 po Poti ob žici okupirane Ljubljane in edini, ki se je udeležil vseh 60 tekov po Poti spominov in tovarištva, kot se imenuje danes. To najbolj priljubljeno rekreativno površino v Ljubljani, izjemno tudi v svetovnem merilu, so letos vpisali tudi v register žive kulturne dediščine.
Ime tedna je postal Peter Slatnar, podjetnik, ki z vezmi opremlja skoraj vse tekmovalce v smučarskih skokih. Po opustitvi programa skakalnih smuči v Elanu je zaznal priložnost in že dobil zeleno luč za začetek njihove proizvodnje z novo podobo v podjetju Slatnar Carbon.
Ime tedna je postal Srdjan Živulović, prvi Slovenec, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado. Razdelil si jo je z ekipo fotografov tiskovne agencije Reuters in New York Timesa. Med izbranimi fotografijami ekipe je prav njegov posnetek kolone migrantov pri Dobovi z začetka migrantske krize v Evropi.
Ime tedna na Valu 202 je novinar Dela Boštjan Videmšek, ki s svojimi zgodbami javnost že leta opozarja na begunsko krizo, zaradi česar si je s še šestimi kolegi iz različnih evropskih držav prislužil nominacijo za European Press Prize 2016. Pred kratkim je izšla tudi njegova knjiga Na begu, ki prav tako govori o beguncih.
Ime tedna je postala Anuška Delić, preiskovalna novinarka Dela, ki je kot edina Slovenka sodelovala pri projektu razkrivanja Panamskih dokumentov družbe Mossack Fonseca. V sodelovanju z Mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev so omogočili vpogled v svet globalnega kriminala in korupcije.
Ime tedna je postal Andrej Tarfila, fotograf, ki je zmagal na enem od največjih fotografskih natečajev na svetu, Sony World Photography. Za nagrade se je skupaj potegovalo več kot 230.000 prijavljenih fotografij iz 186 držav, s fotografijo Sorškega polja pa je prepričal v kategoriji Open travel.
Ime tedna sta postali Lilijana Remec in Ana Jug, medicinska sestra in odvetnica, najbolj zaslužni, da je v Novi Gorici minuli vikend odprla svoja vrata Pro bono ambulanta. Ob pomoči občine Nova Gorica in številnih donatorjev jima je uspelo speljati obsežen projekt, katerega glavni cilj je zagotoviti osnovno zdravstveno oskrbo ljudem, ki nimajo osnovnega ali dodatnega zavarovanja.
Ime tedna je postala Judita Nahtigal, ravnateljica Dijaškega doma Kranj, ki pravi, da so v domu izgubili lepo priložnost za vzgojo strpnosti, za katero morajo kot vzgojno-izobraževalna ustanova skrbeti. Njenemu predlogu, da bi v dom začasno nastanili 6 mladoletnih beguncev brez spremstva, so najprej histerično nasprotovali starši, potem pa je podpise zbralo še 24 profesorjev bližnje Gimnazije Franceta Prešerna.
Ime tedna je postal Matic Zorman, letošnji prejemnik prestižne mednarodne fotografske nagrade World Press Photo. Fotografskega oskarja mu je, kot prvemu Slovencu po letu 1976, v kategoriji »Ljudje« prinesla fotografija begunske deklice, posneta lani v srbskem begunskem nastanitvenem centru Preševo.
Ime tedna je postal Mitja Laharnar, predsednik društva Laufarija Cerkno; letos so ob 60. obletnici obuditve običaja pripravili posebno cesarsko-kraljevo sodnijo v kar treh sestavah treh različnih generacij. Društvo danes šteje 90 članov, Laufarija pa je bila predlani razglašena za živo mojstrovino državnega pomena.
Alenka Sottler je slikarka in ilustratorka, ki je za knjižno ilustracijo Evridike prejela zlato medaljo Združenja ameriških ilustratorjev. Ilustracija, ki spremlja pesnitev Bine Štampe Žmavc, bo na letni razstavi tega newyorškega društva na ogled v družbi 400 najboljših del.
Ime tedna je postal Peter Podlunšek, prekmurski akrobatski pilot, ki je lansko sezono v tekmovanju Red Bull Air Race World Championship končal na drugem mestu z vsega 35 tisočinkami zaostanka za prvakom, letos pa bo nastopil v razredu Master, ki velja za Formulo 1 letalskih tekmovanj.
Ime tedna je postal Peter Prevc, naš najboljši skakalec zadnjih let, ki je na novoletni turneji postavil dva rekorda: suvereno je dobil kar sedem od osmih serij in zbral največje število točk. Le spremenljive razmere na prvi tekmi so mu preprečile, da bi novoletno turnejo končal s pokrom zmag.
Ime tedna je postal Peter Prevc, naš najboljši skakalec zadnjih let, ki je na novoletni turneji postavil dva rekorda: suvereno je dobil kar sedem od osmih serij in zbral največje število točk. Le spremenljive razmere na prvi tekmi so mu preprečile, da bi novoletno turnejo končal s pokrom zmag.
Ime tedna je postal Robert Dominko, raziskovalec z Laboratorija za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu. V sodelovanju s francoskimi strokovnjaki so v reviji Science objavili članek, ki spreminja znane koncepte baterijskih sistemov in predstavlja pomemben korak za prehod v družbo, neodvisno od fosilnih goriv.
O poeziji, politiki, svetu, Sloveniji in življenju nasploh. Najprej so ga poslušalci izbrali za Ime tedna in meseca, nato pa še vsa imena mesecev med sabo za Ime leta 2015. O poeziji, politiki, svetu, Sloveniji in življenju nasploh se je s Cirilom Zlobcem pogovarjal Miha Švalj.
Neveljaven email naslov