Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Za Ime tedna ste izbrali Marico Zgonc, nagrajenko za 30-letno življenjsko delo na področju prostovoljstva, ki je aktivna v Rdečem križu, pomaga zbirati in deliti pakete s hrano, varuje otroke v prometu in se angažira v številnih drugih akcijah.
Ime tedna je Filip Drnovšek Zorko, 22-letni študent univerze Cambridge, ki je zmagal na slovitem BBC-jevem televizijskem kvizu University Challenge. Na tekmovanju iz znanja in razgledanosti, kjer se pomerijo ekipe najboljših britanskih kolidžev, je v finalu s kolegi premagal ekipo oxfordskih študentov.
Ime tedna je po vašem izboru postal Andraž Tarman, kreativni vodja letošnje akcije Društva Ekologov brez meja “Star papir za novo upanje”. Pri obveščanju o projektu plakatov niso tiskali, temveč so jih pod njegovim vodstvom iz starega papirja domiselno ustvarjali kreativni prostovoljci v vseh večjih slovenskih mestih.
Za Ime tedna na Valu 202 so poslušalci izbrali novinarja Večera Vasjo Jagra, ki je s pisanjem osvetlil izbiranje vodstva Komisije za preprečevanje korupcije.
Za Ime tedna ste izbrali Mojco Senčar, predsednico Slovenskega združenja za boj proti raku Europa Donna, ki se že vrsto let strokovno in pogumno bori ne samo proti raku dojk, ampak tudi za osveščanje širše javnost o pomenu ohranjanja zdravja. Za svoje srčno poslanstvo je prejela tudi državno odlikovanje, medaljo za hrabrost.
Ime tedna je po vašem izboru postal Tone Škarja, izvrstni slovenski alpinist, vodja številnih alpinističnih odprav in tudi publicist, ki je za svoje dosežke prejel Nagrado za življenjsko delo na področju alpinizma.
Tokrat ste za imeni tedna izjemoma izbrali kar dva kandidata - deskarja Žana Koširja in trenerja hokejske reprezentance Matjaža Kopitarja.
Gašper Rupnik – Gušter, eden od ustanoviteljev kriznega centra v Postojni, ki so ga odprli, potem ko občinsko vodstvo ni poskrbelo za krajane brez elektrike in ogrevanja. V skrajnih vremenskih razmerah so taborniki in preostali prostovoljci oskrbeli Postojnčane s toplimi obroki ter jim ponudili ogrevan prostor.
Ime tedna je postal poveljnik civilne zaščite. In sicer v imenu vseh prostovoljcev, gasilcev, vojakov ... ki v teh dneh pomagajo po Sloveniji.
Ime tedna je po vašem izboru postal Maks Lenart Černelč, osnovnošolec, ki je na natečaju Doodle4Google zmagal z risbo “Pravljična dežela Slovenija”. Med več kot 3000 deli je prepričal strokovno žirijo in slovenske uporabnike spletnega iskalnika google.si.
Ime tedna sta Vladimir Krpan in Bogdan Knavs. Prvi je predstavnik Zveze borcev za vrednote NOB in drugi nekdanji pater samostana na Sveti Gori, oba pa sta osebnosti Primorske 2013.
Za Ime tedna ste izbrali Štefko Drolc, gledališko in filmsko igralko, ki je pred kratkim praznovala 90-letnico. Pri Društvu slovenskih režiserjev so ji podelili nagrado Bert, priznanje za življenjsko delo na področju filmske igre.
Pogovor Mihe Šaleharja s finalisti akcije Ime leta na Valu 202 na zaključni prireditvi v ljubljanskem lutkovnem gledališču.
Ime leta 2013 Goran Klemenčič o tem, zakaj njegovo ime prej deli kot združuje, da politika ni edina stvar, ki lahko spreminja svet, in o perspektivah boja proti korupciji.
Pogovori z Imeni mesecev na razglasitvi Imena leta 2013 v Lutkovnem gledališču v Ljubljani.
Alenka Mertelj je znanstvenica z oddelka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan, ki ji je s sodelavci uspel izjemen dosežek. Prvi na svetu so odkrili magnetni tekoči kristal in uresničili več kot 40 letna prizadevanja številnih razsikovalcev.
Neveljaven email naslov