Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ime tedna je postal Jurij Souček, igralec, prejemnik nagrade Franeta Milčinskega - Ježka za življenjsko delo.
Čeprav je bil vse življenje zapisan gledališču, je eden najbolj prepoznavnih obrazov in glasov televizije in radia. Součkove prve televizijske nastope je zaslediti že v letu 1958, hkrati pa je njegov radijski opus eden najobsežnejših in najraznovrstnejših, saj šteje približno 600 radijskih iger.
Poklicali smo ga ravno med peko torte: "Pa bučo režemo, tako živahno je, pes laja." Za Jurija Součka bi lahko rekli, da je dedek vseh nas: "Da, s Pipijem in Melkijadom, pravljice pripovedujem tudi na radiu. Še vedno nekaj delam, zlasti če je zastonj, me vprašajo, če imam čas. Sem se že navadil, vedno vprašam, ali bo na koncu šampanjec." V šali pove letošnji Ježkov nagrajenec za življenjsko delo, ki o Franu Milčinskem pravi, da je bil nepredvidljiv.
"Popolnoma nepredvidljiv. Midva sva se dobro poznala, tako kot jaz je bil tudi on neke vrste samotar. Nisem ga videl v nekih pristnih odnosih z drugimi, razen s svojo družino."
Jurij Souček je na televiziji prvič nastopil konec petdesetih let: "Leta 1958 je bilo vse zmešano. Za televizijo sem naredil prvi scenarij, ki se je imenoval Promenada, na Gospodarsko razstavišče sem povabil nekaj igralcev, ki so znali peti. Med vojno je moral igralec igrati instrument, pa posluh je moral imeti." Jurij Souček se spominja tudi začetkov sinhronizacije risank:
"Takrat smo začeli s Čebelico Majo. To je bilo težko, niso znali nazaj zavrteti posnetka. Če si se zmotil, so morali prevrteti nazaj do prve pavze. Na glavi smo bili pokriti z odejami. Luštno je bilo. Zdaj snema vsak zase, takrat je bilo to bolj igralsko."
Radio je njegov stalni spremljevalec, rad ima govorne oddaje. "Rajši kot glasbo, pri današnji nikoli ne veš, ali se ti je radio pokvaril ali kaj drugega. Vseskozi ponavljajo eno frazo, to je zdaj to moderno."
Stojan Kerbler, ena osrednjih osebnosti slovenske fotografije. Ob njegovi 80-letnici so se mu v Moderni galeriji poklonili z retrospektivo njegovih del. Od leta 1960 do danes je razstavljal na več kot 1400 razstavah v 52 državah sveta, njegovi najbolj znani cikli pa so Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline.
Irena Šinkovec iz Mestnega muzeja Ljubljana in vodja projekta Ljubljanica, reka, ki povezuje, ki je bil na zasedanju Dnevov evropske dediščine v Strasbourgu izbran med deset najboljših evropskih zgodb. Na Vrhniki v nekdanjih prostorih IUV raste Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, kjer je na ogled več kot 400 izvirnih predmetov iz struge reke in s kolišč na Barju.
Ime tedna je postal Jurij Souček, igralec, prejemnik nagrade Franeta Milčinskega - Ježka za življenjsko delo.
Čeprav je bil vse življenje zapisan gledališču, je eden najbolj prepoznavnih obrazov in glasov televizije in radia. Součkove prve televizijske nastope je zaslediti že v letu 1958, hkrati pa je njegov radijski opus eden najobsežnejših in najraznovrstnejših, saj šteje približno 600 radijskih iger.
Poklicali smo ga ravno med peko torte: "Pa bučo režemo, tako živahno je, pes laja." Za Jurija Součka bi lahko rekli, da je dedek vseh nas: "Da, s Pipijem in Melkijadom, pravljice pripovedujem tudi na radiu. Še vedno nekaj delam, zlasti če je zastonj, me vprašajo, če imam čas. Sem se že navadil, vedno vprašam, ali bo na koncu šampanjec." V šali pove letošnji Ježkov nagrajenec za življenjsko delo, ki o Franu Milčinskem pravi, da je bil nepredvidljiv.
"Popolnoma nepredvidljiv. Midva sva se dobro poznala, tako kot jaz je bil tudi on neke vrste samotar. Nisem ga videl v nekih pristnih odnosih z drugimi, razen s svojo družino."
Jurij Souček je na televiziji prvič nastopil konec petdesetih let: "Leta 1958 je bilo vse zmešano. Za televizijo sem naredil prvi scenarij, ki se je imenoval Promenada, na Gospodarsko razstavišče sem povabil nekaj igralcev, ki so znali peti. Med vojno je moral igralec igrati instrument, pa posluh je moral imeti." Jurij Souček se spominja tudi začetkov sinhronizacije risank:
"Takrat smo začeli s Čebelico Majo. To je bilo težko, niso znali nazaj zavrteti posnetka. Če si se zmotil, so morali prevrteti nazaj do prve pavze. Na glavi smo bili pokriti z odejami. Luštno je bilo. Zdaj snema vsak zase, takrat je bilo to bolj igralsko."
Radio je njegov stalni spremljevalec, rad ima govorne oddaje. "Rajši kot glasbo, pri današnji nikoli ne veš, ali se ti je radio pokvaril ali kaj drugega. Vseskozi ponavljajo eno frazo, to je zdaj to moderno."
Stojan Kerbler, ena osrednjih osebnosti slovenske fotografije. Ob njegovi 80-letnici so se mu v Moderni galeriji poklonili z retrospektivo njegovih del. Od leta 1960 do danes je razstavljal na več kot 1400 razstavah v 52 državah sveta, njegovi najbolj znani cikli pa so Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline.
Irena Šinkovec iz Mestnega muzeja Ljubljana in vodja projekta Ljubljanica, reka, ki povezuje, ki je bil na zasedanju Dnevov evropske dediščine v Strasbourgu izbran med deset najboljših evropskih zgodb. Na Vrhniki v nekdanjih prostorih IUV raste Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, kjer je na ogled več kot 400 izvirnih predmetov iz struge reke in s kolišč na Barju.
Ime tedna sta postali Lilijana Remec in Ana Jug, medicinska sestra in odvetnica, najbolj zaslužni, da je v Novi Gorici minuli vikend odprla svoja vrata Pro bono ambulanta. Ob pomoči občine Nova Gorica in številnih donatorjev jima je uspelo speljati obsežen projekt, katerega glavni cilj je zagotoviti osnovno zdravstveno oskrbo ljudem, ki nimajo osnovnega ali dodatnega zavarovanja.
Ime tedna je postala Judita Nahtigal, ravnateljica Dijaškega doma Kranj, ki pravi, da so v domu izgubili lepo priložnost za vzgojo strpnosti, za katero morajo kot vzgojno-izobraževalna ustanova skrbeti. Njenemu predlogu, da bi v dom začasno nastanili 6 mladoletnih beguncev brez spremstva, so najprej histerično nasprotovali starši, potem pa je podpise zbralo še 24 profesorjev bližnje Gimnazije Franceta Prešerna.
Ime tedna je postal Matic Zorman, letošnji prejemnik prestižne mednarodne fotografske nagrade World Press Photo. Fotografskega oskarja mu je, kot prvemu Slovencu po letu 1976, v kategoriji »Ljudje« prinesla fotografija begunske deklice, posneta lani v srbskem begunskem nastanitvenem centru Preševo.
Ime tedna je postal Mitja Laharnar, predsednik društva Laufarija Cerkno; letos so ob 60. obletnici obuditve običaja pripravili posebno cesarsko-kraljevo sodnijo v kar treh sestavah treh različnih generacij. Društvo danes šteje 90 članov, Laufarija pa je bila predlani razglašena za živo mojstrovino državnega pomena.
Alenka Sottler je slikarka in ilustratorka, ki je za knjižno ilustracijo Evridike prejela zlato medaljo Združenja ameriških ilustratorjev. Ilustracija, ki spremlja pesnitev Bine Štampe Žmavc, bo na letni razstavi tega newyorškega društva na ogled v družbi 400 najboljših del.
Ime tedna je postal Peter Podlunšek, prekmurski akrobatski pilot, ki je lansko sezono v tekmovanju Red Bull Air Race World Championship končal na drugem mestu z vsega 35 tisočinkami zaostanka za prvakom, letos pa bo nastopil v razredu Master, ki velja za Formulo 1 letalskih tekmovanj.
Ime tedna je postal Peter Prevc, naš najboljši skakalec zadnjih let, ki je na novoletni turneji postavil dva rekorda: suvereno je dobil kar sedem od osmih serij in zbral največje število točk. Le spremenljive razmere na prvi tekmi so mu preprečile, da bi novoletno turnejo končal s pokrom zmag.
Ime tedna je postal Peter Prevc, naš najboljši skakalec zadnjih let, ki je na novoletni turneji postavil dva rekorda: suvereno je dobil kar sedem od osmih serij in zbral največje število točk. Le spremenljive razmere na prvi tekmi so mu preprečile, da bi novoletno turnejo končal s pokrom zmag.
Ime tedna je postal Robert Dominko, raziskovalec z Laboratorija za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu. V sodelovanju s francoskimi strokovnjaki so v reviji Science objavili članek, ki spreminja znane koncepte baterijskih sistemov in predstavlja pomemben korak za prehod v družbo, neodvisno od fosilnih goriv.
O poeziji, politiki, svetu, Sloveniji in življenju nasploh. Najprej so ga poslušalci izbrali za Ime tedna in meseca, nato pa še vsa imena mesecev med sabo za Ime leta 2015. O poeziji, politiki, svetu, Sloveniji in življenju nasploh se je s Cirilom Zlobcem pogovarjal Miha Švalj.
Izbrali ste generalnega tajnika Slovenske karitas, organizacije, ki s široko mrežo prostovoljcev že 25 let pomaga številnim posameznikom in družinam v stiski ter opozarja na pomen človekovega dostojanstva. Ime tedna je postal Imre Jerebic.
Ime tedna je postala Tadeja Bučar, kreativna vodja Punkta, zasavskega Laboratorija za kreativne industrije. S Postapokaliptično turo, podjetniško idejo z družbenim učinkom, ki se ukvarja z rešitvami praznih prostorov, so zmagali na Starteryju za Srednjo in Vzhodno Evropo v Bolgariji. “Postapokaliptična tura se igra v ekipah, vsak dobi svojo vlogo. Gre za igro, ki hkrati opozarja na pomembna vprašanja.”
Ime tedna je postal Miran Žitko, član dobrodelne skupine Bejž če wejdeš (Zbeži če lahko), skupine podjetnikov, ki s svojimi sredstvi in znanjem pomagajo ljudem v stiski. Ravnokar so se vrnili s še z ene dobrodelne akcije, ko so na Madagaskarju na prošnjo slovenskega misijonarja pomagali pri gradnji šole.
Ime tedna je Primož Gradišek. Zdravnik in predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta, ki je z ekipo mladih in zagnanih sodelavcev pomagal ustvariti do zdaj najobsežnejšo akcijo Sekunde rešujejo. Z njo se je v 96 tečajih na tisoče ljudi seznanilo s temeljnimi postopki oživljanja in pomenu takojšnje pomoči človeku s srčnim zastojem.
Ime tedna je Ninna Kozorog, vodja ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Mariboru in predsednica društva Humanitarček, ki s somišljeniki v štajerski prestolnici poskuša z različnimi akcijami brezdomcem povrniti dostojanstvo. Skupaj so pripravili tudi osrednje slovensko dogajanje ob letošnjem dnevu brezdomcev.
Ime tedna je postala Kristina Modic, predsednica Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, kjer so pripravili obsežno akcijo Najboljša novica. Z optimističnimi zgodbami oseb s težkimi boleznimi, javnost seznanjajo s ključnimi simptomi, pomenom hitrega ukrepanja in potekom zdravljenja.
Ime tedna je Tim Gajser, motokrosist, ki si je z odličnimi dirkami v razredu MX2 v skupnem seštevku priboril naslov svetovnega prvaka in se pri zgolj devetnajstih letih povzpel na sam vrh motokrosističnega športa.
Neveljaven email naslov