Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ime tedna je postal Jurij Souček, igralec, prejemnik nagrade Franeta Milčinskega - Ježka za življenjsko delo.
Čeprav je bil vse življenje zapisan gledališču, je eden najbolj prepoznavnih obrazov in glasov televizije in radia. Součkove prve televizijske nastope je zaslediti že v letu 1958, hkrati pa je njegov radijski opus eden najobsežnejših in najraznovrstnejših, saj šteje približno 600 radijskih iger.
Poklicali smo ga ravno med peko torte: "Pa bučo režemo, tako živahno je, pes laja." Za Jurija Součka bi lahko rekli, da je dedek vseh nas: "Da, s Pipijem in Melkijadom, pravljice pripovedujem tudi na radiu. Še vedno nekaj delam, zlasti če je zastonj, me vprašajo, če imam čas. Sem se že navadil, vedno vprašam, ali bo na koncu šampanjec." V šali pove letošnji Ježkov nagrajenec za življenjsko delo, ki o Franu Milčinskem pravi, da je bil nepredvidljiv.
"Popolnoma nepredvidljiv. Midva sva se dobro poznala, tako kot jaz je bil tudi on neke vrste samotar. Nisem ga videl v nekih pristnih odnosih z drugimi, razen s svojo družino."
Jurij Souček je na televiziji prvič nastopil konec petdesetih let: "Leta 1958 je bilo vse zmešano. Za televizijo sem naredil prvi scenarij, ki se je imenoval Promenada, na Gospodarsko razstavišče sem povabil nekaj igralcev, ki so znali peti. Med vojno je moral igralec igrati instrument, pa posluh je moral imeti." Jurij Souček se spominja tudi začetkov sinhronizacije risank:
"Takrat smo začeli s Čebelico Majo. To je bilo težko, niso znali nazaj zavrteti posnetka. Če si se zmotil, so morali prevrteti nazaj do prve pavze. Na glavi smo bili pokriti z odejami. Luštno je bilo. Zdaj snema vsak zase, takrat je bilo to bolj igralsko."
Radio je njegov stalni spremljevalec, rad ima govorne oddaje. "Rajši kot glasbo, pri današnji nikoli ne veš, ali se ti je radio pokvaril ali kaj drugega. Vseskozi ponavljajo eno frazo, to je zdaj to moderno."
Stojan Kerbler, ena osrednjih osebnosti slovenske fotografije. Ob njegovi 80-letnici so se mu v Moderni galeriji poklonili z retrospektivo njegovih del. Od leta 1960 do danes je razstavljal na več kot 1400 razstavah v 52 državah sveta, njegovi najbolj znani cikli pa so Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline.
Irena Šinkovec iz Mestnega muzeja Ljubljana in vodja projekta Ljubljanica, reka, ki povezuje, ki je bil na zasedanju Dnevov evropske dediščine v Strasbourgu izbran med deset najboljših evropskih zgodb. Na Vrhniki v nekdanjih prostorih IUV raste Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, kjer je na ogled več kot 400 izvirnih predmetov iz struge reke in s kolišč na Barju.
Ime tedna je postal Jurij Souček, igralec, prejemnik nagrade Franeta Milčinskega - Ježka za življenjsko delo.
Čeprav je bil vse življenje zapisan gledališču, je eden najbolj prepoznavnih obrazov in glasov televizije in radia. Součkove prve televizijske nastope je zaslediti že v letu 1958, hkrati pa je njegov radijski opus eden najobsežnejših in najraznovrstnejših, saj šteje približno 600 radijskih iger.
Poklicali smo ga ravno med peko torte: "Pa bučo režemo, tako živahno je, pes laja." Za Jurija Součka bi lahko rekli, da je dedek vseh nas: "Da, s Pipijem in Melkijadom, pravljice pripovedujem tudi na radiu. Še vedno nekaj delam, zlasti če je zastonj, me vprašajo, če imam čas. Sem se že navadil, vedno vprašam, ali bo na koncu šampanjec." V šali pove letošnji Ježkov nagrajenec za življenjsko delo, ki o Franu Milčinskem pravi, da je bil nepredvidljiv.
"Popolnoma nepredvidljiv. Midva sva se dobro poznala, tako kot jaz je bil tudi on neke vrste samotar. Nisem ga videl v nekih pristnih odnosih z drugimi, razen s svojo družino."
Jurij Souček je na televiziji prvič nastopil konec petdesetih let: "Leta 1958 je bilo vse zmešano. Za televizijo sem naredil prvi scenarij, ki se je imenoval Promenada, na Gospodarsko razstavišče sem povabil nekaj igralcev, ki so znali peti. Med vojno je moral igralec igrati instrument, pa posluh je moral imeti." Jurij Souček se spominja tudi začetkov sinhronizacije risank:
"Takrat smo začeli s Čebelico Majo. To je bilo težko, niso znali nazaj zavrteti posnetka. Če si se zmotil, so morali prevrteti nazaj do prve pavze. Na glavi smo bili pokriti z odejami. Luštno je bilo. Zdaj snema vsak zase, takrat je bilo to bolj igralsko."
Radio je njegov stalni spremljevalec, rad ima govorne oddaje. "Rajši kot glasbo, pri današnji nikoli ne veš, ali se ti je radio pokvaril ali kaj drugega. Vseskozi ponavljajo eno frazo, to je zdaj to moderno."
Stojan Kerbler, ena osrednjih osebnosti slovenske fotografije. Ob njegovi 80-letnici so se mu v Moderni galeriji poklonili z retrospektivo njegovih del. Od leta 1960 do danes je razstavljal na več kot 1400 razstavah v 52 državah sveta, njegovi najbolj znani cikli pa so Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline.
Irena Šinkovec iz Mestnega muzeja Ljubljana in vodja projekta Ljubljanica, reka, ki povezuje, ki je bil na zasedanju Dnevov evropske dediščine v Strasbourgu izbran med deset najboljših evropskih zgodb. Na Vrhniki v nekdanjih prostorih IUV raste Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, kjer je na ogled več kot 400 izvirnih predmetov iz struge reke in s kolišč na Barju.
Za Ime tedna ste izbrali Tomaža Razingarja, slovenskega hokejskega reprezentanta, ki je končal kariero. Za Rise je zbral 212 nastopov in dosegel 81 zadetkov. Igral je na 14 svetovnih prvenstvih in bil kapetan na sedmih. Na olimpijskih igrah v Sočiju 2014 je bil tudi nosilec slovenske zastave. Celotno kariero je odigral z enako številko na dresu: “Številka 9 me je spremljala od šestnajstega leta starosti. Ob koncu kariere čutim olajšanje, težko pa je bilo sprejeti takšno odločitev.”
Ime tedna je Andrej Čas, župan Slovenj Gradca, kjer so tudi s potrditvijo v občinskem svetu kot prva občina pri nas izrazili pripravljenost za sprejem beguncev. V mestu, ki se ponaša z nazivom glasnik miru, so prepričani, da je to prava priložnost, da lahko od besed preidejo k dejanjem.
Ime tedna je Tim Gajser, motokrosist, ki si je z odličnimi dirkami v razredu MX2 v skupnem seštevku priboril naslov svetovnega prvaka in se pri zgolj devetnajstih letih povzpel na sam vrh motokrosističnega športa.
Ime tedna sta postala Jure Poglajen in David Zorko, prostovoljca, ki sta odpotovala na grški Lesbos, kjer pomagata beguncem iz Sirije, Iraka, Somalije in Afganistana. Na njuno pobudo je letalo Adrie Airways tja pripeljalo tudi humanitarno pomoč, ki so jo zbrali v nekaterih slovenskih krajih.
Peter Križan, fizik z Inštituta Jožef Stefan, je soodgovoren za to, da je Ljubljana po 20-ih letih prizadevanj postala svetovna prestolnica fizike osnovnih delcev. Na konferenci Lepton Photon so minuli teden gostili najvplivnejše fizike svetovnega formata.
Peter Križan, fizik z Inštituta Jožef Stefan, je soodgovoren za to, da je Ljubljana po 20-ih letih prizadevanj postala svetovna prestolnica fizike osnovnih delcev. Na konferenci Lepton Photon so minuli teden gostili najvplivnejše fizike svetovnega formata.
Ime tedna je postal Klemen Triler, gorski tekač, ki je postavil hitrostni rekord teka po Slovenski planinski poti od Maribora do Ankarana. Pot je pretekel v sedmih dneh, 11 urah in 25 minutah ter tako za dobre tri ure izboljšal dve leti star rekord.
Ime tedna je postala Slavica Remškar, urednica Cicibana, najstarejše slovenske revije za otroke, ki letos praznuje 70. rojstni dan. Do danes je najmlajše bralce razveselilo že okoli 800 številk, ki so jih v tem obdobju soustvarjali številni sodelavci in vrhunski avtorji, vselej pa so do besede prišli tudi otroci.
Znanstvenik dr. Dragan Mihailović in raziskovalci Odseka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan so odkrili izboljšave, ki bi lahko povečale zmogljivosti računalnikov, da bi lahko delovali celo tisočkrat hitreje. Svoja dognanja in svetovni hitrostni rekord optičnega spominskega elementa so objavili tudi v reviji Science Advances.
Ime tedna je postala plezalka Mina Markovič, ki je na evropskem prvenstvu v težavnostnem plezanju v Chamonixu pometla s konkurenco in osvojila naslov evropske prvakinje, kar je tudi prvi evropski naslov v težavnostnem plezanju za Slovenijo.
Ime tedna je postal Mehmedalija Alić, ki v vasi Grujičići blizu Srebrenice s svojimi sredstvi gradi nogometno igrišče, da bi ljudem vrnil upanje; gradi pa tudi spominsko obeležje za okoli 50 vaščanov, med njimi 29 Alićev. Njega samega je sicer zaznamoval ne samo genocid v Srebrenici, ampak tudi odkrivanje grobišča v Hudi Jami.
Ime tedna je postal Ciril Zlobec, pesnik, ki je ob svoji 90-letnici izdal pesniško zbirko Ljubezen - sadež duše in telesa. 90 pesmi, razdeljenih v več ciklov je posvetil svoji ženi, zbirko pa zasnoval kot ljubezensko življenjsko zgodbo, ki stopa tudi v metaforo življenja samega.
Za Ime tedna ste tokrat izbrali Nedeljka Grgića, ki je bil v akciji Znanilci upanja izbran za najbolj srčnega med zdravstvenimi tehniki.
Za Ime tedna ste izbrali Urško Sršen, soustanoviteljico startup podjetja Bellabeat, ki razvija visokotehnološke naprave za spremljanje nosečnosti. V Londonu je v sklopu prestižnih Europas nagrad, prejela priznanje za najboljše mlado evropsko podjetje na področju zdravstva.
Luka Stepan, kreativni direktor agencije Gigodesign, ki je seriji nagrajenih izdelkov dodal še Elanove smuči Amphibia 16 Ti 2 Fusion in SLX Fusion. Zanje je prejel Red dot, najprestižnejšo oblikovalsko nagrado na svetu.
Novo ime tedna je Maja Plaz, predsednica Društva SOS-telefon, ki mu je predsednik države podelil medaljo za zasluge. SOS-telefon že 25 let sistematično in strokovno pomaga ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, ter opozarja širšo javnost o nesprejemljivosti nasilja.
Ime tedna je postal Franc Gornik, dirigent in zborovodja Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. V zboru, ki ima že več kot 2000 nastopov, z zagnanim delom ohranja izvirno partizansko in domoljubno pesem iz zgodovine zadnjih sto let.
Ime tedna je postal Rudi Rauch, planinec in vodnik iz Tolmina, ki je v svoji 40 letni karieri na več kot 200 pohodov popeljal že več kot 14 tisoč pohodnikov. Še vedno aktiven planinec je pred kratkim praznoval 80 letnico. “Mojih 80 let me pri pohodih sicer malo ovira, ampak tega nočem priznati.”
Neveljaven email naslov