Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če se je finančna pomoč za zagon podjetja včasih iskala pri posameznih investitorjih, pa smo z nastankom digitalnih komunikacijskih mrež prišli do tega, da se zdaj lahko obračamo na širše množice z vseh koncev sveta. V zadnjih letih, če govorimo o inovativnosti in iskanju finančnih sredstev, ne gre brez omembe t.i. crowdfundinga. Gre za skupinsko akcijo zbiranja finančnih sredstev za točno določen namen oziroma cilj. Ti projekti s kampanjo nemalokrat pritegnejo pozornost javnosti in jo vpletejo v sam proces financiranja, tudi v proces soustvarjanja bodisi s predlogi ali z aktivno participacijo. O čaru platforme za zbiranje finančnih sredstev, kot je Kickstarter, o tem, ali je zbiranje denarja za nenavadne stvari, kot je krompirjeva solata, le šala ali pa se morda za tem skriva kakšen drug namen in zakaj tako malo govorimo o neuspešnih kampanjah, v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Živimo v času t. i. start-up oziroma zagonskih podjetij, je za The New Yorker zapisal James Surowiecki in dodal, da skoraj še nikoli ni bilo lažje ustvariti izdelka in zagnati podjetja, zahvaljujoč predvsem t. i. crowdfundingu oziroma množičnemu financiranju. Razmeroma nov koncept, vendar samo, ko govorimo o spletnih platformah, namenjenih zbiranju finačnih sredstev, pravi soustanovitelj in vodja iniciative Slovenia Crowdfunding Luka Piškorič.
Eden prvih odmevnejših primerov crowdfundinga je bila kampanja Josepha Pulitzerja, ki je potekala prek njegovega časopisa, ko je zbiral finančna sredstva za postavitev Kipa svobode v New Yorku. V novejšem času zasledimo primer oboževalcev skupine MarillIon, ko leta 1997 za glasbenike zberejo 60.000 dolarjev za turnejo po ZDA.
Pri nas se je za crowdfunding že uveljavila besedna zveza množično financiranje, nekateri pa to imenujejo kar po slovensko množicanje.
Digitalni strateg Vuk Čosić pravi, da je zgodovina polna iskanja načinov, kako bi posamezno podjetje prišlo do zagonskega kapitala in crowdfunding je del te zgodovine. "Če mama nima oziroma nimaš soseda bankirja, boš moral "bootstrap-at", tj. podjetje zgraditi na podlagi osebnih prihodkov in prihrankov ter s čim večjim "zategovanjem" stroškov."
Največ sta v preteklem letu med Slovenci zbrala Flykly (700.000 dolarjev) in Chipolo - 290.000 dolarjev. Marsikoga je presenetila tudi uspešnost kampanje lesenega totema, imenovanega Zen egg. Od želenih 2200 dolarjev se je končni izkupiček zagonskega kapitala povzpel na 109.000 dolarjev.
"Ne vem, kako si ljudje predstavljajo delo za kampanjo. Pri nas je bilo v ožji proces ustvarjanja vključenih vsaj 5 ljudi, poleg pa še 5 zunanjih, vsega skupaj pa je sodelovalo 20 ljudi na takšen in drugačen način," pravi oblikovalec totema Zen egg Gašper Premože. Pomen ekipnega duha se zaveda tudi avtor izdelka Kefirko, seta za domačo pripravo kefirja, Marko Borko. Razloži tudi svoj razlog za vstop na Kickstarter: ta platforma ti omogoča samostojno delo, ni ti treba iskati vlagatelja, nihče ti pri projektu ne bo odvzel odstotkov, svoj izdelek delaš sam naprej in ga razvijaš s svojimi prijatelji tako, kot si si zamislil.
Naj ljudje poskusijo na Kickstarterju. Če imajo neko idejo, naj je ne skrivajo v predalu. Naj okrog sebe zberejo ekipo ljudi, prijatelje, ki jim lahko zaupajo in ... Akcija! Ni druge. (Marko Borko, avtor izdelka Kefirko)
Naši sogovorniki so enotni tudi v tem, da ima marsikateri Slovenec romantično predstavo o delovanju Kickstarterja in podobnih spletnih platform, na katerih lahko svoj izdelek predstavite širši javnosti in prepričate posameznike, da vam namenijo sredstva za zagon podjetja. Predstava, da "prideš, objaviš predstavitveni video in gledaš, kako se števec denarja obrača", je zelo napačna in naivna.
Če se lotite kampanje, vedite, da so na razpolago štiri vrste crowdfundinga - donacije, nagrade, investicije in mikrokrediti.
Vse prevečkrat obseg priprav za eno tako kampanjo in obseg dela podcenjujejo. Ni dovolj narediti dober predstavitveni video, ključno je seveda, da ljudje izvejo za to kampanjo, treba jih je aktivirati in vzpostaviti nekakšno skupnost. Treba je razširiti glas o kampanji, kar zahteva tudi 2 ali 3 mesece priprav. Najti je treba ključne medije, ki bodo o tem poročali. Ne smemo tudi zanemariti družbenih omrežij.
Vsekakor je pri slovenskih kampanjah skupni imenovalec ta, da vsi nosilci projektov želijo s temi projekti na nek način pomagati zagonu slovenskega gospodarstva; uporabljajo lokalne vire tako v smislu produkcijskih virov (da se angažira lokalne obrtnike, lokalne proizvodne možnosti), kot tudi v tem, da se uporablja domače materiale, kar je na nek način tudi družbena odgovornost teh novonastajajočih start up-ov. Luka Piškorič o pomenu lokalnosti na Kickstarterju
Čeprav je tudi na evropskih tleh kar nekaj platform za zbiranje finančnih sredstev, pa je ameriški Kickstarter postal najuspešnejša platforma morda ravno zaradi njihove striktne politike, katere projekte sprejmejo in katere ne. Ima nekakšno sito, kar mu daje - za razliko od Indiegogo-ja, ki je druga največja platforma, nastanjena na ameriških tleh-, večjo kredibilnost. Kako lahko potem skozi to sito pride kampanja o krompirjevi solati? Naj spomnimo: pobudnik Zack Brown je za solato želel zbrati 10 dolarjev, na koncu pa jih je 55.000, denar pa porabil za ogromno zabavo, na katero so bili povabljeni vsi. "Ja, gre za iskanje pozornosti. Morda si kdo želi postati zvezdnik prek Kickstarterja s kakšno tako noro idejo, ampak moje mnenje o takih stvareh ni prav dobro. Mislim, da je sam Kickstarter ponekod že malce izgubil na svoji legitimnosti ravno zaradi takih stvari," pravi Janez Tratar, lastnik blagovne znamke lesenih koles Tratar Bikes.
Ne moremo zanikati dejstva, da je kampanja o krompirjevi solati naredila veliko za samo prepoznavnost Kickstarterja.
Vsekakor imajo več možnosti za zadostno finančno podporo inovativni, oblikovalsko dovršeni in premišljeni projekti. Kickstarter je slovenskim ustvarjalcem zelo dobrodošel medij, ker odpira okno v svet; naenkrat ni treba ciljati samo na sosednje države ali bivši balkan, ampak imaš na voljo celoten planet. A naj uspeh drugih ne postane edino vodilo in motivacija za postavitev lastne kampanje na platformi za množično financiranje, saj se je treba zavedati, da čeprav crowdfunding do neke mere demokratizira prizorišče, te istočasno zasužnji, saj od tebe zahteva - vsaj v času kampanje- 24-urno pozornost. Brez dela pač ni jela.
907 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Če se je finančna pomoč za zagon podjetja včasih iskala pri posameznih investitorjih, pa smo z nastankom digitalnih komunikacijskih mrež prišli do tega, da se zdaj lahko obračamo na širše množice z vseh koncev sveta. V zadnjih letih, če govorimo o inovativnosti in iskanju finančnih sredstev, ne gre brez omembe t.i. crowdfundinga. Gre za skupinsko akcijo zbiranja finančnih sredstev za točno določen namen oziroma cilj. Ti projekti s kampanjo nemalokrat pritegnejo pozornost javnosti in jo vpletejo v sam proces financiranja, tudi v proces soustvarjanja bodisi s predlogi ali z aktivno participacijo. O čaru platforme za zbiranje finančnih sredstev, kot je Kickstarter, o tem, ali je zbiranje denarja za nenavadne stvari, kot je krompirjeva solata, le šala ali pa se morda za tem skriva kakšen drug namen in zakaj tako malo govorimo o neuspešnih kampanjah, v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Živimo v času t. i. start-up oziroma zagonskih podjetij, je za The New Yorker zapisal James Surowiecki in dodal, da skoraj še nikoli ni bilo lažje ustvariti izdelka in zagnati podjetja, zahvaljujoč predvsem t. i. crowdfundingu oziroma množičnemu financiranju. Razmeroma nov koncept, vendar samo, ko govorimo o spletnih platformah, namenjenih zbiranju finačnih sredstev, pravi soustanovitelj in vodja iniciative Slovenia Crowdfunding Luka Piškorič.
Eden prvih odmevnejših primerov crowdfundinga je bila kampanja Josepha Pulitzerja, ki je potekala prek njegovega časopisa, ko je zbiral finančna sredstva za postavitev Kipa svobode v New Yorku. V novejšem času zasledimo primer oboževalcev skupine MarillIon, ko leta 1997 za glasbenike zberejo 60.000 dolarjev za turnejo po ZDA.
Pri nas se je za crowdfunding že uveljavila besedna zveza množično financiranje, nekateri pa to imenujejo kar po slovensko množicanje.
Digitalni strateg Vuk Čosić pravi, da je zgodovina polna iskanja načinov, kako bi posamezno podjetje prišlo do zagonskega kapitala in crowdfunding je del te zgodovine. "Če mama nima oziroma nimaš soseda bankirja, boš moral "bootstrap-at", tj. podjetje zgraditi na podlagi osebnih prihodkov in prihrankov ter s čim večjim "zategovanjem" stroškov."
Največ sta v preteklem letu med Slovenci zbrala Flykly (700.000 dolarjev) in Chipolo - 290.000 dolarjev. Marsikoga je presenetila tudi uspešnost kampanje lesenega totema, imenovanega Zen egg. Od želenih 2200 dolarjev se je končni izkupiček zagonskega kapitala povzpel na 109.000 dolarjev.
"Ne vem, kako si ljudje predstavljajo delo za kampanjo. Pri nas je bilo v ožji proces ustvarjanja vključenih vsaj 5 ljudi, poleg pa še 5 zunanjih, vsega skupaj pa je sodelovalo 20 ljudi na takšen in drugačen način," pravi oblikovalec totema Zen egg Gašper Premože. Pomen ekipnega duha se zaveda tudi avtor izdelka Kefirko, seta za domačo pripravo kefirja, Marko Borko. Razloži tudi svoj razlog za vstop na Kickstarter: ta platforma ti omogoča samostojno delo, ni ti treba iskati vlagatelja, nihče ti pri projektu ne bo odvzel odstotkov, svoj izdelek delaš sam naprej in ga razvijaš s svojimi prijatelji tako, kot si si zamislil.
Naj ljudje poskusijo na Kickstarterju. Če imajo neko idejo, naj je ne skrivajo v predalu. Naj okrog sebe zberejo ekipo ljudi, prijatelje, ki jim lahko zaupajo in ... Akcija! Ni druge. (Marko Borko, avtor izdelka Kefirko)
Naši sogovorniki so enotni tudi v tem, da ima marsikateri Slovenec romantično predstavo o delovanju Kickstarterja in podobnih spletnih platform, na katerih lahko svoj izdelek predstavite širši javnosti in prepričate posameznike, da vam namenijo sredstva za zagon podjetja. Predstava, da "prideš, objaviš predstavitveni video in gledaš, kako se števec denarja obrača", je zelo napačna in naivna.
Če se lotite kampanje, vedite, da so na razpolago štiri vrste crowdfundinga - donacije, nagrade, investicije in mikrokrediti.
Vse prevečkrat obseg priprav za eno tako kampanjo in obseg dela podcenjujejo. Ni dovolj narediti dober predstavitveni video, ključno je seveda, da ljudje izvejo za to kampanjo, treba jih je aktivirati in vzpostaviti nekakšno skupnost. Treba je razširiti glas o kampanji, kar zahteva tudi 2 ali 3 mesece priprav. Najti je treba ključne medije, ki bodo o tem poročali. Ne smemo tudi zanemariti družbenih omrežij.
Vsekakor je pri slovenskih kampanjah skupni imenovalec ta, da vsi nosilci projektov želijo s temi projekti na nek način pomagati zagonu slovenskega gospodarstva; uporabljajo lokalne vire tako v smislu produkcijskih virov (da se angažira lokalne obrtnike, lokalne proizvodne možnosti), kot tudi v tem, da se uporablja domače materiale, kar je na nek način tudi družbena odgovornost teh novonastajajočih start up-ov. Luka Piškorič o pomenu lokalnosti na Kickstarterju
Čeprav je tudi na evropskih tleh kar nekaj platform za zbiranje finančnih sredstev, pa je ameriški Kickstarter postal najuspešnejša platforma morda ravno zaradi njihove striktne politike, katere projekte sprejmejo in katere ne. Ima nekakšno sito, kar mu daje - za razliko od Indiegogo-ja, ki je druga največja platforma, nastanjena na ameriških tleh-, večjo kredibilnost. Kako lahko potem skozi to sito pride kampanja o krompirjevi solati? Naj spomnimo: pobudnik Zack Brown je za solato želel zbrati 10 dolarjev, na koncu pa jih je 55.000, denar pa porabil za ogromno zabavo, na katero so bili povabljeni vsi. "Ja, gre za iskanje pozornosti. Morda si kdo želi postati zvezdnik prek Kickstarterja s kakšno tako noro idejo, ampak moje mnenje o takih stvareh ni prav dobro. Mislim, da je sam Kickstarter ponekod že malce izgubil na svoji legitimnosti ravno zaradi takih stvari," pravi Janez Tratar, lastnik blagovne znamke lesenih koles Tratar Bikes.
Ne moremo zanikati dejstva, da je kampanja o krompirjevi solati naredila veliko za samo prepoznavnost Kickstarterja.
Vsekakor imajo več možnosti za zadostno finančno podporo inovativni, oblikovalsko dovršeni in premišljeni projekti. Kickstarter je slovenskim ustvarjalcem zelo dobrodošel medij, ker odpira okno v svet; naenkrat ni treba ciljati samo na sosednje države ali bivši balkan, ampak imaš na voljo celoten planet. A naj uspeh drugih ne postane edino vodilo in motivacija za postavitev lastne kampanje na platformi za množično financiranje, saj se je treba zavedati, da čeprav crowdfunding do neke mere demokratizira prizorišče, te istočasno zasužnji, saj od tebe zahteva - vsaj v času kampanje- 24-urno pozornost. Brez dela pač ni jela.
"Kljub drugačnemu prepričanju finance danes niso največji problem slovenskega zdravstva," pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča. "Res pa žal ne živimo v nebesih."
Ob mednarodnem prazniku žensk, smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o pomenu enakosti v družbi. Voditeljica Tita Mayer je v oddaji gostila zgodovinarko in raziskovalko dr. Manco G. Renko, asistentko ter zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele in direktorico Zavoda Maska Aljo Lobnik. Gostje so spregovorile o aktualnih problemih, s katerimi se soočajo ženske v vsej njihovi raznolikosti. Problematiko neenakosti so poskušale umestiti v širši družbeni kontekst in misliti morebitne poti k bolj napredni in vključujoči družbi prihodnosti.
Ob 70. obletnici diktatorjeve smrti skušamo dognati, kako je lahko vzpostavil absolutno oblast v Sovjetski zvezi, zakaj je njegova pot v epicenter zgodovine 20. stoletja tlakovana z milijoni trupel, pa tudi kakšni sta bili država in družba, ki ju je navsezadnje ustvaril
O trajnostnem razvoju, kulturni in biološki raznolikosti ter nujnih alternativah za 21. stoletje
Padec berlinskega zidu je vsaj za nekaj desetletij prinesel absolutno prevlado zahodnih držav na svetovnem geopolitičnem odru. Če smo se na zahodu ob tem potapljali v zmagoslaven občutek konca zgodovine, pa tovrstna politično-ekonomska ureditev sveta marsikomu ne ustreza tako zelo. Ne le Kitajski, državi, ki se je s skokovito gospodarsko rastjo zadnjih desetletij izkazala za največjo tekmico Združenih držav in želi imeti temu sorazmerno več vpliva v svetovni ureditvi, ampak tudi številnim drugim manj razvitim državam, ki v tem unipolarnem okolju ne vidijo najboljših pogojev za svoj razvoj. Ni torej presenetljivo, da se nekatere tako imenovane države globalnega juga skušajo na različne načine organizirati tudi mimo prevladujočih zahodnih institucij. V tokratni Intelekti se bomo posvečali morda najbolj odmevnemu izmed teh poizkusov, platformi, poimenovani BRICS, ki povezuje največje države v razvoju - Brazilijo, Indijo in Kitajsko - ter Rusijo in kasneje pridruženo, gospodarsko veliko šibkejšo Južno Afriko. Kako učinkovita in pomembna je zares ta povezava, katere članice imajo sicer skupno več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda? Ali BRICS s svojo investicijsko banko članicam prinaša otipljive ekonomske koristi ali so pomembnejše politične implikacije tega povezovanja? Ter kako se vse to spreminja v luči vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij, ki jo spremljajo? Gostje so politologa, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc in znanstvena sodelavka centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jana Arbeiter ter ekonomist Davor Vuchkovski, asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Zakaj je potrebno negovati tudi kolektivni spomin na boleča in travmatična poglavja naše kulturno-zgodovinske dediščine in kako to kar najbolje storiti?
Mladi se bodo pozitivno razvijali, ko bodo njihove prednosti usklajene z viri v njihovem okolju. Tako bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih, ki se kažejo v njihovih kompetentnosti, značaju, samozavesti, skrbi in povezanosti z okoljem, bolj verjetni, tvegano ali težavno vedenje pa bosta manj pogosta. Takšno prepričanje zagovarja perspektiva pozitivnega razvoja mladih, ki prinaša ne le teoretski okvir njihovega preučevanja, temveč tudi raziskave mladih in okolja, v katerem živijo. Več o pozitivnem razvoju mladih in o raziskavi Pedagoškega inštituta, ki je bila izvedena v obdobju ukrepov proti širitvi covida 19, izvemo v Intelekti.
V času vse večjega pomanjkanja dostopnih in kakovostnih stanovanj stanovanjske zadruge predstavljajo primerno alternativo. Pobudniki vidijo stanovanjske zadruge v prvi vrsti kot način solidarnega reševanja stanovanjske problematike, ki pa hkrati odgovarja na sodobne družbene izzive. Skozi stanovanjsko skupnost rešujejo problem osamljenosti starejših in mlajših ter spodbujajo premisleke in reorganizacijo praks skrbstvenega dela. Nenazadnje pa se zadruge po svetu kažejo kot izjemno uspešne v oblikovanju bolj trajnostnega bivanja. Kdaj bodo sodobne stanovanjske zadruge zaživele tudi pri nas? V tokratni Intelekti, ki jo pripravlja Miha Žorž.
Tajnost podatkov in pestra paleta finančnih instrumentov, pogosto na meji ali onkraj legalnosti, so ključ do odtekanja bogastva na račune peščice.
Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To zagotovo vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala Fakulteta za družbene vede, založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin, ki ga je financirala Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, izvajali pa so ga raziskovalke in raziskovalci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Mirovnega inštituta. O prvi celoviti raziskavi vojaških družin v Sloveniji v tokratni oddaji Intelekta.
V letošnji prvi Intelekti so ustvarjalke in ustvarjalci pripravili izbor oddaj, v katerih so pod drobnogled vzeli aktualne spremembe v družbi kot tudi različne družbene fenomene, ki so v preteklem letu krojili našo realnost.
Razprava z zdravniki: Neno Kopčavar Guček, Matejem Cimermanom, Markom Nočem in Primožem Rožmanom. Ali zdravniki še lahko delujejo po Hipokratovi prisegi in v dobro pacientov? *Kam greš slovenska medicina?
Ali se misli očeta indijske neodvisnosti o politiki, zasidrani v iskanju resnice, pa o nenasilnem odporu in državljanski nepokorščini lahko kosajo z brutalnimi družbenimi in geopolitičnimi realnostmi našega časa?
Zadnji dve leti so bile kriptovalute v ospredju pozornosti predvsem zaradi vrtoglavih donosov. Danes se zdi, da se je kripto svet znašel sredi hude zime.
Človek, ljudje, smo se vedno ukvarjali s svojim telesom in videzom. A zdi se, da se v sodobni potrošniški družbi posamezniki pa tudi družba, s telesom oziroma videzom ukvarjajo bolj, več kot kadarkoli prej. Clovekova identiteta se v veliki meri definira preko telesa in sodobna družba želi predvsem mlado, čvrsto, vitko in tudi zdravo telo. V hektiki vsakdana in neoliberalnih zahtevah pa so te želje težje dosegljive, zmanjkuje nam časa. In estetska kirurgija je ena izmed področij, tehnik, orodij, ki omogočajo posamezniku, da preuredi telo v skladu s svojimi željami in prevladujočimi lepotnimi ideali. In tudi razmah uporabe estetke kirurgije in tudi nekirurških kozmetičnih/esteskih popravkov je enormen. Po njih posegajo vse mlajši in tudi zaradi vse večje cenovne dostopnosti tudi tisti ne posebej dobro gmotno opremljeni. Kako na vse te razmahe vplivajo mediji, predvsem družabna omrežja in kako se s tem spreminjajo kanoni lepote v vse bolj globaliziranem svetu pa tudi obče človeške, humanistične vrednote in človekovo samovrednotenje. To nas bo zanimalo v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila avtorica in voditeljica Liana Buršič z gosti: Sanja Rozman - zdravnica, psihoterapevtka, publicistka; prof. dr. Metka Kuhar – redna profesorica za področje socialne psihologije Fakultete za družbene vede v Ljubljani; prof. dr. Uroš Ahčan - specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Družbeni mediji želijo čim več naše pozornost, zato nas njihovi algoritmi ciljajo s personaliziranimi vsebinami, ne glede na to, kdo jih objavlja in ali so resnične. Takšna podatkovna ekonomija je polarizirala uporabnice in uporabnike in še olajšala propagando, ki je dosegla povsem nove razsežnosti med vojno v Ukrajini. Kakšne laži širi Rusija, koga cilja in kako se spopasti z informacijsko vojno v digitalnem okolju? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Ob stoletnici smrti velikega francoskega pisatelja preverjamo, kako s pomočjo magdalenice, pomočene v lipov čaj, razveljaviti čas in prelisičiti smrt?
27. oktobra se dva člana skupine Just Stop Oil v muzeju v Haagu prilepita na zaščitno steklo znamenite Vermeerjeve slike Dekle z bisernim uhanom. Ob tem obiskovalce vprašata, kako se počutijo, ko se jim pred očmi uničuje nekaj lepega in neprecenljivega, prav tako kot to počnemo s planetom. To je le eden od številnih primerov aktivističnih protestov, ki so v zadnjih mesecih razdelili svetovno javnost. Svetovni voditelji pa na podnebnem vrhu v Egiptu te dni razpravljajo o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam. A politične zaveze so pogosto rezultat vztrajnih lobiranj predstavnikov kapitala in industrije in zato niso dovolj ambiciozne, opozarjajo okoljevarstveniki. O okoljskem aktivizmu z Gajo Brecelj, direktorico Umanotere in dr. Tadejem Troho s filozofskega inštituta ZRC SAZU.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
O smislu življenja razmišljajo novinarka Darja Korez Korenčan, zdravnik Samo Zver in psihoterapevt Martin Lisec
Neveljaven email naslov