Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če se je finančna pomoč za zagon podjetja včasih iskala pri posameznih investitorjih, pa smo z nastankom digitalnih komunikacijskih mrež prišli do tega, da se zdaj lahko obračamo na širše množice z vseh koncev sveta. V zadnjih letih, če govorimo o inovativnosti in iskanju finančnih sredstev, ne gre brez omembe t.i. crowdfundinga. Gre za skupinsko akcijo zbiranja finančnih sredstev za točno določen namen oziroma cilj. Ti projekti s kampanjo nemalokrat pritegnejo pozornost javnosti in jo vpletejo v sam proces financiranja, tudi v proces soustvarjanja bodisi s predlogi ali z aktivno participacijo. O čaru platforme za zbiranje finančnih sredstev, kot je Kickstarter, o tem, ali je zbiranje denarja za nenavadne stvari, kot je krompirjeva solata, le šala ali pa se morda za tem skriva kakšen drug namen in zakaj tako malo govorimo o neuspešnih kampanjah, v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Živimo v času t. i. start-up oziroma zagonskih podjetij, je za The New Yorker zapisal James Surowiecki in dodal, da skoraj še nikoli ni bilo lažje ustvariti izdelka in zagnati podjetja, zahvaljujoč predvsem t. i. crowdfundingu oziroma množičnemu financiranju. Razmeroma nov koncept, vendar samo, ko govorimo o spletnih platformah, namenjenih zbiranju finačnih sredstev, pravi soustanovitelj in vodja iniciative Slovenia Crowdfunding Luka Piškorič.
Eden prvih odmevnejših primerov crowdfundinga je bila kampanja Josepha Pulitzerja, ki je potekala prek njegovega časopisa, ko je zbiral finančna sredstva za postavitev Kipa svobode v New Yorku. V novejšem času zasledimo primer oboževalcev skupine MarillIon, ko leta 1997 za glasbenike zberejo 60.000 dolarjev za turnejo po ZDA.
Pri nas se je za crowdfunding že uveljavila besedna zveza množično financiranje, nekateri pa to imenujejo kar po slovensko množicanje.
Digitalni strateg Vuk Čosić pravi, da je zgodovina polna iskanja načinov, kako bi posamezno podjetje prišlo do zagonskega kapitala in crowdfunding je del te zgodovine. "Če mama nima oziroma nimaš soseda bankirja, boš moral "bootstrap-at", tj. podjetje zgraditi na podlagi osebnih prihodkov in prihrankov ter s čim večjim "zategovanjem" stroškov."
Največ sta v preteklem letu med Slovenci zbrala Flykly (700.000 dolarjev) in Chipolo - 290.000 dolarjev. Marsikoga je presenetila tudi uspešnost kampanje lesenega totema, imenovanega Zen egg. Od želenih 2200 dolarjev se je končni izkupiček zagonskega kapitala povzpel na 109.000 dolarjev.
"Ne vem, kako si ljudje predstavljajo delo za kampanjo. Pri nas je bilo v ožji proces ustvarjanja vključenih vsaj 5 ljudi, poleg pa še 5 zunanjih, vsega skupaj pa je sodelovalo 20 ljudi na takšen in drugačen način," pravi oblikovalec totema Zen egg Gašper Premože. Pomen ekipnega duha se zaveda tudi avtor izdelka Kefirko, seta za domačo pripravo kefirja, Marko Borko. Razloži tudi svoj razlog za vstop na Kickstarter: ta platforma ti omogoča samostojno delo, ni ti treba iskati vlagatelja, nihče ti pri projektu ne bo odvzel odstotkov, svoj izdelek delaš sam naprej in ga razvijaš s svojimi prijatelji tako, kot si si zamislil.
Naj ljudje poskusijo na Kickstarterju. Če imajo neko idejo, naj je ne skrivajo v predalu. Naj okrog sebe zberejo ekipo ljudi, prijatelje, ki jim lahko zaupajo in ... Akcija! Ni druge. (Marko Borko, avtor izdelka Kefirko)
Naši sogovorniki so enotni tudi v tem, da ima marsikateri Slovenec romantično predstavo o delovanju Kickstarterja in podobnih spletnih platform, na katerih lahko svoj izdelek predstavite širši javnosti in prepričate posameznike, da vam namenijo sredstva za zagon podjetja. Predstava, da "prideš, objaviš predstavitveni video in gledaš, kako se števec denarja obrača", je zelo napačna in naivna.
Če se lotite kampanje, vedite, da so na razpolago štiri vrste crowdfundinga - donacije, nagrade, investicije in mikrokrediti.
Vse prevečkrat obseg priprav za eno tako kampanjo in obseg dela podcenjujejo. Ni dovolj narediti dober predstavitveni video, ključno je seveda, da ljudje izvejo za to kampanjo, treba jih je aktivirati in vzpostaviti nekakšno skupnost. Treba je razširiti glas o kampanji, kar zahteva tudi 2 ali 3 mesece priprav. Najti je treba ključne medije, ki bodo o tem poročali. Ne smemo tudi zanemariti družbenih omrežij.
Vsekakor je pri slovenskih kampanjah skupni imenovalec ta, da vsi nosilci projektov želijo s temi projekti na nek način pomagati zagonu slovenskega gospodarstva; uporabljajo lokalne vire tako v smislu produkcijskih virov (da se angažira lokalne obrtnike, lokalne proizvodne možnosti), kot tudi v tem, da se uporablja domače materiale, kar je na nek način tudi družbena odgovornost teh novonastajajočih start up-ov. Luka Piškorič o pomenu lokalnosti na Kickstarterju
Čeprav je tudi na evropskih tleh kar nekaj platform za zbiranje finančnih sredstev, pa je ameriški Kickstarter postal najuspešnejša platforma morda ravno zaradi njihove striktne politike, katere projekte sprejmejo in katere ne. Ima nekakšno sito, kar mu daje - za razliko od Indiegogo-ja, ki je druga največja platforma, nastanjena na ameriških tleh-, večjo kredibilnost. Kako lahko potem skozi to sito pride kampanja o krompirjevi solati? Naj spomnimo: pobudnik Zack Brown je za solato želel zbrati 10 dolarjev, na koncu pa jih je 55.000, denar pa porabil za ogromno zabavo, na katero so bili povabljeni vsi. "Ja, gre za iskanje pozornosti. Morda si kdo želi postati zvezdnik prek Kickstarterja s kakšno tako noro idejo, ampak moje mnenje o takih stvareh ni prav dobro. Mislim, da je sam Kickstarter ponekod že malce izgubil na svoji legitimnosti ravno zaradi takih stvari," pravi Janez Tratar, lastnik blagovne znamke lesenih koles Tratar Bikes.
Ne moremo zanikati dejstva, da je kampanja o krompirjevi solati naredila veliko za samo prepoznavnost Kickstarterja.
Vsekakor imajo več možnosti za zadostno finančno podporo inovativni, oblikovalsko dovršeni in premišljeni projekti. Kickstarter je slovenskim ustvarjalcem zelo dobrodošel medij, ker odpira okno v svet; naenkrat ni treba ciljati samo na sosednje države ali bivši balkan, ampak imaš na voljo celoten planet. A naj uspeh drugih ne postane edino vodilo in motivacija za postavitev lastne kampanje na platformi za množično financiranje, saj se je treba zavedati, da čeprav crowdfunding do neke mere demokratizira prizorišče, te istočasno zasužnji, saj od tebe zahteva - vsaj v času kampanje- 24-urno pozornost. Brez dela pač ni jela.
903 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Če se je finančna pomoč za zagon podjetja včasih iskala pri posameznih investitorjih, pa smo z nastankom digitalnih komunikacijskih mrež prišli do tega, da se zdaj lahko obračamo na širše množice z vseh koncev sveta. V zadnjih letih, če govorimo o inovativnosti in iskanju finančnih sredstev, ne gre brez omembe t.i. crowdfundinga. Gre za skupinsko akcijo zbiranja finančnih sredstev za točno določen namen oziroma cilj. Ti projekti s kampanjo nemalokrat pritegnejo pozornost javnosti in jo vpletejo v sam proces financiranja, tudi v proces soustvarjanja bodisi s predlogi ali z aktivno participacijo. O čaru platforme za zbiranje finančnih sredstev, kot je Kickstarter, o tem, ali je zbiranje denarja za nenavadne stvari, kot je krompirjeva solata, le šala ali pa se morda za tem skriva kakšen drug namen in zakaj tako malo govorimo o neuspešnih kampanjah, v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Živimo v času t. i. start-up oziroma zagonskih podjetij, je za The New Yorker zapisal James Surowiecki in dodal, da skoraj še nikoli ni bilo lažje ustvariti izdelka in zagnati podjetja, zahvaljujoč predvsem t. i. crowdfundingu oziroma množičnemu financiranju. Razmeroma nov koncept, vendar samo, ko govorimo o spletnih platformah, namenjenih zbiranju finačnih sredstev, pravi soustanovitelj in vodja iniciative Slovenia Crowdfunding Luka Piškorič.
Eden prvih odmevnejših primerov crowdfundinga je bila kampanja Josepha Pulitzerja, ki je potekala prek njegovega časopisa, ko je zbiral finančna sredstva za postavitev Kipa svobode v New Yorku. V novejšem času zasledimo primer oboževalcev skupine MarillIon, ko leta 1997 za glasbenike zberejo 60.000 dolarjev za turnejo po ZDA.
Pri nas se je za crowdfunding že uveljavila besedna zveza množično financiranje, nekateri pa to imenujejo kar po slovensko množicanje.
Digitalni strateg Vuk Čosić pravi, da je zgodovina polna iskanja načinov, kako bi posamezno podjetje prišlo do zagonskega kapitala in crowdfunding je del te zgodovine. "Če mama nima oziroma nimaš soseda bankirja, boš moral "bootstrap-at", tj. podjetje zgraditi na podlagi osebnih prihodkov in prihrankov ter s čim večjim "zategovanjem" stroškov."
Največ sta v preteklem letu med Slovenci zbrala Flykly (700.000 dolarjev) in Chipolo - 290.000 dolarjev. Marsikoga je presenetila tudi uspešnost kampanje lesenega totema, imenovanega Zen egg. Od želenih 2200 dolarjev se je končni izkupiček zagonskega kapitala povzpel na 109.000 dolarjev.
"Ne vem, kako si ljudje predstavljajo delo za kampanjo. Pri nas je bilo v ožji proces ustvarjanja vključenih vsaj 5 ljudi, poleg pa še 5 zunanjih, vsega skupaj pa je sodelovalo 20 ljudi na takšen in drugačen način," pravi oblikovalec totema Zen egg Gašper Premože. Pomen ekipnega duha se zaveda tudi avtor izdelka Kefirko, seta za domačo pripravo kefirja, Marko Borko. Razloži tudi svoj razlog za vstop na Kickstarter: ta platforma ti omogoča samostojno delo, ni ti treba iskati vlagatelja, nihče ti pri projektu ne bo odvzel odstotkov, svoj izdelek delaš sam naprej in ga razvijaš s svojimi prijatelji tako, kot si si zamislil.
Naj ljudje poskusijo na Kickstarterju. Če imajo neko idejo, naj je ne skrivajo v predalu. Naj okrog sebe zberejo ekipo ljudi, prijatelje, ki jim lahko zaupajo in ... Akcija! Ni druge. (Marko Borko, avtor izdelka Kefirko)
Naši sogovorniki so enotni tudi v tem, da ima marsikateri Slovenec romantično predstavo o delovanju Kickstarterja in podobnih spletnih platform, na katerih lahko svoj izdelek predstavite širši javnosti in prepričate posameznike, da vam namenijo sredstva za zagon podjetja. Predstava, da "prideš, objaviš predstavitveni video in gledaš, kako se števec denarja obrača", je zelo napačna in naivna.
Če se lotite kampanje, vedite, da so na razpolago štiri vrste crowdfundinga - donacije, nagrade, investicije in mikrokrediti.
Vse prevečkrat obseg priprav za eno tako kampanjo in obseg dela podcenjujejo. Ni dovolj narediti dober predstavitveni video, ključno je seveda, da ljudje izvejo za to kampanjo, treba jih je aktivirati in vzpostaviti nekakšno skupnost. Treba je razširiti glas o kampanji, kar zahteva tudi 2 ali 3 mesece priprav. Najti je treba ključne medije, ki bodo o tem poročali. Ne smemo tudi zanemariti družbenih omrežij.
Vsekakor je pri slovenskih kampanjah skupni imenovalec ta, da vsi nosilci projektov želijo s temi projekti na nek način pomagati zagonu slovenskega gospodarstva; uporabljajo lokalne vire tako v smislu produkcijskih virov (da se angažira lokalne obrtnike, lokalne proizvodne možnosti), kot tudi v tem, da se uporablja domače materiale, kar je na nek način tudi družbena odgovornost teh novonastajajočih start up-ov. Luka Piškorič o pomenu lokalnosti na Kickstarterju
Čeprav je tudi na evropskih tleh kar nekaj platform za zbiranje finančnih sredstev, pa je ameriški Kickstarter postal najuspešnejša platforma morda ravno zaradi njihove striktne politike, katere projekte sprejmejo in katere ne. Ima nekakšno sito, kar mu daje - za razliko od Indiegogo-ja, ki je druga največja platforma, nastanjena na ameriških tleh-, večjo kredibilnost. Kako lahko potem skozi to sito pride kampanja o krompirjevi solati? Naj spomnimo: pobudnik Zack Brown je za solato želel zbrati 10 dolarjev, na koncu pa jih je 55.000, denar pa porabil za ogromno zabavo, na katero so bili povabljeni vsi. "Ja, gre za iskanje pozornosti. Morda si kdo želi postati zvezdnik prek Kickstarterja s kakšno tako noro idejo, ampak moje mnenje o takih stvareh ni prav dobro. Mislim, da je sam Kickstarter ponekod že malce izgubil na svoji legitimnosti ravno zaradi takih stvari," pravi Janez Tratar, lastnik blagovne znamke lesenih koles Tratar Bikes.
Ne moremo zanikati dejstva, da je kampanja o krompirjevi solati naredila veliko za samo prepoznavnost Kickstarterja.
Vsekakor imajo več možnosti za zadostno finančno podporo inovativni, oblikovalsko dovršeni in premišljeni projekti. Kickstarter je slovenskim ustvarjalcem zelo dobrodošel medij, ker odpira okno v svet; naenkrat ni treba ciljati samo na sosednje države ali bivši balkan, ampak imaš na voljo celoten planet. A naj uspeh drugih ne postane edino vodilo in motivacija za postavitev lastne kampanje na platformi za množično financiranje, saj se je treba zavedati, da čeprav crowdfunding do neke mere demokratizira prizorišče, te istočasno zasužnji, saj od tebe zahteva - vsaj v času kampanje- 24-urno pozornost. Brez dela pač ni jela.
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu
Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.
Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.
V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.
Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo
Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici
Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.
Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?
Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?
V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«
Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?
Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!
Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik
V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.
Od smrti Edvarda Ravnikarja, osrednjega mojstra slovenske modernistične arhitekture, letos mineva 30 let. Kako je z današnjega vidika videti njegova stavbarska in urbanistična zapuščina?
Neveljaven email naslov