Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledali smo Kubrickovo Odisejo 2001, Cameronovega Terminatorja in Matrico bratov Wachowski. V kinodvorani smo v strahu trepetali pred presežno umetno inteligenco, ki jo je porodila mračna domišljija filmskih scenaristov, potem pa smo se vrnili nazaj v svoja obvladljiva analogna življenja. Toda v zadnjih letih vse več svetovno uglednih znanstvenikov in inženirjev ugotavlja, da je čas, ko bo umetna inteligenca opazno presegla človeško, pravzaprav zelo blizu.
V letu 2045, zatrjujejo nekateri, bi že lahko obstajal računalnik, ki bo zmogljivejši od možganov vseh ljudi na planetu. Se bo taka umetna inteligenca zavedala lastnega obstoja? Se bo hotela razmnoževati, se pravi, sama projektirati še bolj napredne naprave? In kaj neki si bo mislila o vseh homo sapiensih in njihovih malih življenjih? Nam bo želela pomagati ali nas iztrebiti? Se bomo nemara mi hoteli z njo neposredno, fizično povezati v nekakšni novi, hibridni obliki biološko-tehnološke eksistence?
Znake, da je umetna inteligenca resnično vse bolj inteligentna, pri svojem delu tako rekoč vsak dan videva akademik dr. Ivan Bratko, predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko:
V nasprotju z ustaljeno predstavo, da računalnik ne more iznajti ničesar, česar ni predvidel že programer, računalnik dejansko lahko preseneti s svojo rešitvijo. Tudi programerja samega, ki dobro pozna program. Kajti računski proces, ki vodi do rezultata, je lahko tako kompleksen, da programer pravzaprav ne more predvideti, kaj se bo navsezadnje zgodilo. Dogaja se, na primer, da računalnik na nov način dokaže matematični izrek, ki so ga pred tem sicer ljudje dokazali na kompliciran način, no, računalnik pa poišče hitrejšo, enostavnejšo pot, pri čemer poišče čisto nov pojem, ki je potem tudi za ljudi koristen.
V luči takega razvoja dogodkov sloviti Stephen Hawking svari, da bi stvaritev umetne inteligence, ki bi nas po svoji zmožnosti in pronicljivosti bistveno presegala, lahko predstavljala poslednji izum človeštva, kakor ga poznamo. No, po drugi plati pa velja na razvoj umetne inteligence pogledati tudi skozi prizmo zgodovine. S tega stališča se po mnenju dr. Olge Markič, ki na ljubljanski Filozofski fakulteti poučuje logiko in filozofijo kognitivnih znanosti, pokaže, da tehnologija naša življenja radikalno spreminja že zelo dolgo časa, pri čemer smo se z vsemi spremembami sčasoma navadili živeti:
Dejansko človek to počne že vseskozi. Že s tem, ko je izumil prva orodja, pa ko je ugotovil, kako mu lahko proteze pomagajo, če si poškoduje katerega izmed udov, do možnosti, ki jih imamo zdaj, ko lahko posegamo celo v možgane – vseskozi se spreminjamo skupaj s tehnologijo.
Še več; številne možnosti, ki jih ponuja razvoj pametnih tehnologij, so naravnost fantastične. Zato se nevrolog in predavatelj na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Zvezdan Pirtošek, veseli prihajajočih desetletij:
Ker sem zdravnik, ker iz dneva v dan vidim človeško trpljenje, sem fasciniran nad razvojem tehnologije in računalništva, ki sta tudi v moji stroki v veliki meri pomagala pacientom ublažiti bolečino, jim zagotoviti, da se dostojno poslovijo od tega sveta, ali jim nadomestiti okončino, brez katere bi bili nepokretni. Zato moram biti v odnosu do tehnološkega razvoja optimist. Ne smemo pa ob tem pozabiti, da so milijoni in milijoni ljudi nekje v Afriki, ki nimajo dostopa niti do čiste vode in antibiotikov, kaj šele do novih tehnologij.
In prav tu se ob razvoju novih, super-inteligentnih računalniških orodij odpira vprašanje, na katerega po navadi niti ne pomislimo, kadar teče beseda o pametni tehnologiji: kdo bo sploh imel dostop do nje. Kot poudarja dr. Markičeva:
Poznamo številne apokaliptične vizije, ki gledajo v prihodnost in si predstavljajo nekakšnega robota, ki bo zavladal svetu, toda dejanska nevarnost slej ko prej preži na nas tu in zdaj. Kar umetna inteligenca omogoča danes, omogoča predvsem tistim, ki imajo informacije in moč, da še lažje manipulirajo z ljudmi. Mogoče smo v zadnjih letih nekoliko zaspali in se nam je dozdevalo, da s tem, ko imamo vsi dostop do interneta, imamo tudi na voljo vse informacije – in res jih imamo na razpolago več, kot kadarkoli prej –, toda obenem se ne zavedamo, da ima pa tisti, ki ima pregled nad vsemi informacijami, nad njihovim pretokom, še toliko večjo moč.
Na možnost zlorab opozarja tudi dr. Bratko. Problematične se mu zdijo že obstoječe, še ne posebej pametne tehnologije, kot je, na primer, zbiranje podatkov o naših nakupovalnih navadah, estetskih preferencah in političnih stališčih s pomočjo sledov, ki jih puščamo na družabnih omrežjih. Ko torej dr. Bratko gleda v prihodnost, ko bomo imeli opravka s še pametnejšimi računalniškimi orodji, opozarja, da bo treba to področje zakonsko regulirati. Pri tem pa se boji, da smo nemara že prepozni:
Nisem prepričan, ali ima cel svet dovolj volje, da bo sprejel in realiziral nadzor nad temi tehnologijami. Bojim se, da bodo tisti, ki imajo na tem področju prednost, preprečili vse možne posege v nadzor teh tehnologij. Veste, pri uporabi sleherne tehnologije je tako, da se moramo držati nekih pravil. No, pri računalništvu – in to ne le v tisti njegovi veji, ki se ubada z razvojem umetne inteligence – pa kot da teh pravil več ni. Lahko da so tu že tako veliki dobički možni, da navsezadnje zasenčijo zdrav razum.
Ljudje se bojimo super-inteligentnih, visoko-tehnoloških pošasti, ki jih poznamo iz znanstveno-fantastičnih filmov, a morda bi bilo bolje, ko bi se bali tistih ljudi, ki upravljajo z našimi tehnološkimi orodji tu in zdaj.
910 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Gledali smo Kubrickovo Odisejo 2001, Cameronovega Terminatorja in Matrico bratov Wachowski. V kinodvorani smo v strahu trepetali pred presežno umetno inteligenco, ki jo je porodila mračna domišljija filmskih scenaristov, potem pa smo se vrnili nazaj v svoja obvladljiva analogna življenja. Toda v zadnjih letih vse več svetovno uglednih znanstvenikov in inženirjev ugotavlja, da je čas, ko bo umetna inteligenca opazno presegla človeško, pravzaprav zelo blizu.
V letu 2045, zatrjujejo nekateri, bi že lahko obstajal računalnik, ki bo zmogljivejši od možganov vseh ljudi na planetu. Se bo taka umetna inteligenca zavedala lastnega obstoja? Se bo hotela razmnoževati, se pravi, sama projektirati še bolj napredne naprave? In kaj neki si bo mislila o vseh homo sapiensih in njihovih malih življenjih? Nam bo želela pomagati ali nas iztrebiti? Se bomo nemara mi hoteli z njo neposredno, fizično povezati v nekakšni novi, hibridni obliki biološko-tehnološke eksistence?
Znake, da je umetna inteligenca resnično vse bolj inteligentna, pri svojem delu tako rekoč vsak dan videva akademik dr. Ivan Bratko, predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko:
V nasprotju z ustaljeno predstavo, da računalnik ne more iznajti ničesar, česar ni predvidel že programer, računalnik dejansko lahko preseneti s svojo rešitvijo. Tudi programerja samega, ki dobro pozna program. Kajti računski proces, ki vodi do rezultata, je lahko tako kompleksen, da programer pravzaprav ne more predvideti, kaj se bo navsezadnje zgodilo. Dogaja se, na primer, da računalnik na nov način dokaže matematični izrek, ki so ga pred tem sicer ljudje dokazali na kompliciran način, no, računalnik pa poišče hitrejšo, enostavnejšo pot, pri čemer poišče čisto nov pojem, ki je potem tudi za ljudi koristen.
V luči takega razvoja dogodkov sloviti Stephen Hawking svari, da bi stvaritev umetne inteligence, ki bi nas po svoji zmožnosti in pronicljivosti bistveno presegala, lahko predstavljala poslednji izum človeštva, kakor ga poznamo. No, po drugi plati pa velja na razvoj umetne inteligence pogledati tudi skozi prizmo zgodovine. S tega stališča se po mnenju dr. Olge Markič, ki na ljubljanski Filozofski fakulteti poučuje logiko in filozofijo kognitivnih znanosti, pokaže, da tehnologija naša življenja radikalno spreminja že zelo dolgo časa, pri čemer smo se z vsemi spremembami sčasoma navadili živeti:
Dejansko človek to počne že vseskozi. Že s tem, ko je izumil prva orodja, pa ko je ugotovil, kako mu lahko proteze pomagajo, če si poškoduje katerega izmed udov, do možnosti, ki jih imamo zdaj, ko lahko posegamo celo v možgane – vseskozi se spreminjamo skupaj s tehnologijo.
Še več; številne možnosti, ki jih ponuja razvoj pametnih tehnologij, so naravnost fantastične. Zato se nevrolog in predavatelj na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Zvezdan Pirtošek, veseli prihajajočih desetletij:
Ker sem zdravnik, ker iz dneva v dan vidim človeško trpljenje, sem fasciniran nad razvojem tehnologije in računalništva, ki sta tudi v moji stroki v veliki meri pomagala pacientom ublažiti bolečino, jim zagotoviti, da se dostojno poslovijo od tega sveta, ali jim nadomestiti okončino, brez katere bi bili nepokretni. Zato moram biti v odnosu do tehnološkega razvoja optimist. Ne smemo pa ob tem pozabiti, da so milijoni in milijoni ljudi nekje v Afriki, ki nimajo dostopa niti do čiste vode in antibiotikov, kaj šele do novih tehnologij.
In prav tu se ob razvoju novih, super-inteligentnih računalniških orodij odpira vprašanje, na katerega po navadi niti ne pomislimo, kadar teče beseda o pametni tehnologiji: kdo bo sploh imel dostop do nje. Kot poudarja dr. Markičeva:
Poznamo številne apokaliptične vizije, ki gledajo v prihodnost in si predstavljajo nekakšnega robota, ki bo zavladal svetu, toda dejanska nevarnost slej ko prej preži na nas tu in zdaj. Kar umetna inteligenca omogoča danes, omogoča predvsem tistim, ki imajo informacije in moč, da še lažje manipulirajo z ljudmi. Mogoče smo v zadnjih letih nekoliko zaspali in se nam je dozdevalo, da s tem, ko imamo vsi dostop do interneta, imamo tudi na voljo vse informacije – in res jih imamo na razpolago več, kot kadarkoli prej –, toda obenem se ne zavedamo, da ima pa tisti, ki ima pregled nad vsemi informacijami, nad njihovim pretokom, še toliko večjo moč.
Na možnost zlorab opozarja tudi dr. Bratko. Problematične se mu zdijo že obstoječe, še ne posebej pametne tehnologije, kot je, na primer, zbiranje podatkov o naših nakupovalnih navadah, estetskih preferencah in političnih stališčih s pomočjo sledov, ki jih puščamo na družabnih omrežjih. Ko torej dr. Bratko gleda v prihodnost, ko bomo imeli opravka s še pametnejšimi računalniškimi orodji, opozarja, da bo treba to področje zakonsko regulirati. Pri tem pa se boji, da smo nemara že prepozni:
Nisem prepričan, ali ima cel svet dovolj volje, da bo sprejel in realiziral nadzor nad temi tehnologijami. Bojim se, da bodo tisti, ki imajo na tem področju prednost, preprečili vse možne posege v nadzor teh tehnologij. Veste, pri uporabi sleherne tehnologije je tako, da se moramo držati nekih pravil. No, pri računalništvu – in to ne le v tisti njegovi veji, ki se ubada z razvojem umetne inteligence – pa kot da teh pravil več ni. Lahko da so tu že tako veliki dobički možni, da navsezadnje zasenčijo zdrav razum.
Ljudje se bojimo super-inteligentnih, visoko-tehnoloških pošasti, ki jih poznamo iz znanstveno-fantastičnih filmov, a morda bi bilo bolje, ko bi se bali tistih ljudi, ki upravljajo z našimi tehnološkimi orodji tu in zdaj.
Ko je Kitajska konec lanskega leta po večletnem strogem zapiranju gospodarstva zaradi epidemije koronavirusa spremenila svojo politiko in državo ponovno odprla, so ekonomisti po vsem svetu pričakovali visok skok ekonomske rasti drugega največjega svetovnega gospodarstva. In vendar iz Pekinga prihajajo manj spodbudne novice: hude težave kitajskih nepremičninskih gigantov in gradbenega sektorja, upad izvoza, skromna domača poraba, manj zanimanja tujih investitorjev, grozeča deflacija in velika brezposelnost mladih. Kaj se torej dogaja z gospodarstvom azijske velesile, ki že zaradi svoje velikosti neobhodno vpliva tudi na celotno svetovno ekonomsko sliko? Gre za resne gospodarske težave ali pa so ocene Zahoda, ki je Kitajski že večkrat napovedoval skorajšnji kolaps, tudi tokrat pretirane? Kateri so ekonomski, družbeni in geopolitični vzroki za upočasnjevanje gospodarstva države, ki je dolga desetletja rastlo z vrtoglavo hitrostjo? Ter kaj vse to pomeni za kitajsko družbeno-politično stabilnost ter nenazadnje tudi legitimnost kitajske komunistične partije?
Evropska unija je z novo zakonodajo o digitalnih storitvah določila nova pravila za 19 zelo velikih spletnih platform. Te bodo morale omejiti ciljano oglaševanje, zbiranje in hranjenje podatkov, uporabnice in uporabnike pa ščititi pred dezinformacijami, nezakonitimi vsebinami in drugimi družbenimi tveganji. Podjetjem nova pravila nalagajo tudi oceno sistemskih tveganj njihovih izdelkov, večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, zakonodaja pa še posebej ščiti najbolj ranljive in prepoveduje ciljano oglaševanje mladoletnicam in mladoletnikom. Od velikih platform zahteva večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, uporabnice in uporabniki facebooka in instagrama denimo, se bodo lahko odločali o tem, čigave objave bodo videli in v kakšnem vrstnem redu – izbrali bodo lahko kronološko časovnico in vidnost objav tistih ljudi in profilov, ki jim dejansko sledijo.
Odstranjevanje posledic katastrofalnih poplav, ki so Slovenijo zajele v začetku avgusta še vedno poteka. Ob tem so seveda v ospredju predvsem skrb za življenja in varnost ljudi, vzpostavitev osnovne infrastrukture in zagotovitev primernih bivalnih prostorov za prizadete ter čim hitrejša vzpostavitev družbenih mehanizmov in sistemov na prizadetih območjih. A kmalu bo prišel tudi čas za razmislek, kako se bomo morali v prihodnje odločati o umeščanju objektov in naselij v prostor, torej kje in kako graditi, kakšne oblike bivanja spodbujati ter predvsem bolj zaupati stroki in jo tudi upoštevati. Najhujša naravna nesreča v Sloveniji je zato priložnost, da prevrednotimo nekatere stereotipe in se bolje pripravimo na prihodnost. V tokratni Intelekti se Miha Žorž pogovarja z arhitektoma Milošem Koscem in Matevžem Grando.
Kako se skozi prizmo idej in konceptov, ki jih danes razvija teologija, kaže svet 21. stoletja – od podnebnih sprememb prek razmaha umetne inteligence do vojne v Ukrajini?
Pri nas so razvili najnatančnejšo metodo za določanje starosti papirja Kako stara je knjiga, ki jo držimo v roki? Običajno lahko pogledamo letnico natisa. A če je knjiga starejša in letnice ni, lahko določanje starosti postane precej bolj negotovo početje. V knjižnicah je na tisoče knjig, katerih starost še vedno ni znana, ocene pa so lahko napačne tudi za desetletje ali več. Tu so tudi denimo številne slike in dokumenti, za katere se ne ve, ali so pristni ali morda ponarejeni, kar ima seveda znaten vpliv na njihovo ceno. A vendar v samem papirju se skrivajo zelo jasni indici, kdaj je papir nastal, le da jih ni preprosto razbrati. Zdaj pa so znanstveniki pri nas razvili do zdaj najnatančnejšo metodo določanja starosti papirja, ki starost določi na dve leti natančno. S tem so se odprle številne nove možnosti ne samo pri datiranju knjig, ampak tudi pri določanju pristnosti dokumentov, pri forenzičnih raziskavah in na številnih drugih področjih. Za tem uspehom pa se skriva tudi zanimiva zgodba o papirju in njegovih spremembah skozi čas.
Vplivneži z objavami na Instagramu, Utubu, Tik -Toku so bili sprva nekakšni seli, orodja za komercialna sporočila s katerimi so nam poskušali prodati izdelke. Ko se je v to vmešala še kulturna in politična industrija, so stvari postale bolj kompleksne. Vplivneži svojim sledilcem ne prodajajo le izdelkov, temveč tudi način življenja in ideje. Industrija vplivništva se razteza od globalnih zvezd kot so družina Kardashian, pa vse do mikro vplivnežev, ki imajo bolj nišne interese. Kaj jim je skupnega, kakšna je industrija vplivništva danes ali še drugače, s populističnim naslovom - med Elonom Muskom in golozadnjičnimi ter golotorznimi instagram ponudniki super potentnih napitkov - kdo so pravi vplivneži in na kaj zares vplivajo? Za debato, odgovore, pa tudi nove razmisleke o tej kompleksni temi, ki je zaobjela resničnost že skorajda slehernega uporabnika svetovnega spleta je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič v studio 1. programa Radia Slovenija povabila gosta: Valentino Smej Novak, založnico in kolumnistko ter dr. Dana Podjeda, antropologa z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.
V naslednjih minutah bomo spregovorile o raziskavi, ki je pod drobnogled vzela položaj žensk na slovenskem podeželju. Dejstvo je, da na podeželju živi kar polovica slovenskega prebivalstva. Zaradi stanovanjske krize se vedno več mladih oseb odloča za selitev iz mest v predmestna naselja, manjše kraje in vasi. Kaj vse pa prinaša življenje na podeželju, za katerega pregovorno veljajo bolj tradicionalne družbene vrednote? Kakšna so kolektivna pričakovanja in norme ruralnih skupnosti? Kdo ima na podeželju glavno besedo? Kdo odloča o pomembnih stvareh in kdo skrbi za dom ter gospodinji? Kako živijo ženske na podeželju? Imajo enake možnosti kot moški? V kakšnih partnerstvih živijo? Kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Koliko prostega časa imajo? V kolikšnem deležu so lastnice nepremičnin in zemljišč? Kakšen je njihov ekonomski položaj? Socialna varnost? In kako slednje vpliva na pojavnost nasilja nad njimi? O vsem tem v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Prvo vprašanje: Ali ima otrok lahko tri starše – gene treh staršev? In drugo vprašanje: Ali zarodek lahko nastane brez ženske in moške spolne celice – torej brez jajčeca in brez spermija?
Bodo čez nekaj let učenci imeli ešolsko torbo in bodo brali le z zaslonov? Bodo v vrtcu digitalni kotički? Bodo učenci dobili še en obvezni predmet? Kakšno digitalizacijo, ki jo obljublja reforma šolstva, sploh zagovarja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje? Pomislekov in odprtih vprašanj je veliko, saj strokovnjaki opozarjajo na negativne učinke pretirane uporabe zaslonov, na razlike med branjem z zaslonov in s papirja ter na vplivanje tehnologije na avtonomijo učiteljev. Kako v šole in v učni proces torej uvajati moderno tehnologijo, kako zvišati digitalne kompetence učiteljev in digitalno pismenost mladih ter na kaj pri procesu digitalizacije ne smemo pozabiti? To so vprašanja, ki si jih zastavljamo v tokratni Intelekti.
Kako se bo živelo v našem drugem največjem mestu, če bodo zaradi krpanja luknje v občinskem proračunu tamkajšnji socialni, kulturni, športni in mladinski programi ostali brez ključnih sredstev? Pa tudi: zakaj se zdi v Sloveniji vselej najlažje varčevati prav pri sociali in kulturi?
Ob 300. obletnici rojstva velikega škotskega razsvetljenskega misleca, očeta sodobne ekonomije in moralnega filozofa se sprašujemo, ali je bil Smith res zagovornik neusmiljene logike prostih trgov, za kakršnega so ga razglasili kasnejši privrženci deregulacije in umika države iz gospodarstva?
Tehnološki preskok, ki ga predstavljajo veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, in druge oblike generativne umetne inteligence, bo imel daljnosežne in izjemno globoke učinke na celotno družbo. Glede tega se strokovnjaki strinjajo. Kakšni konkretno ti učinki bodo, je mnogo manj jasno. Nedvomno se bo cela paleta t. i. intelektualnih poklicev temeljito spremenila, veliko jih bo tudi izginilo. Zagotovo so se povečale tudi možnosti za manipulacijo in zlorabe, pa tudi za nadaljnjo fragmentacijo družbe in razslojevanje. Pričakujemo pa lahko tudi učinke, ki se jih v naprej ne da napovedovati.
V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj
Medtem ko številni na današnji levici dela klasične literature »popravljajo« skladno s svojimi ideološkimi senzibilnostmi, pa mnogi na desnici knjige, ki jih motijo, kratko malo mečejo iz knjižnic
Ob zadnje čase medijsko najodmevnejših primerih nasilja med in nad mladimi, v Celju in Beogradu, sej je razprlo tudi prostrano polje mnenj, interpretacij, trditev, predvsem pa iskanja in kazanja s prstom na glavnega krivca za takšna ravnanja. Številni odzivi, predvsem na družabnih omrežjih, tudi srbskih, hrvaških, so bili precej ekstremni, predvsem pa povedni. Ampak v kakšnem smislu povedni? Kaj so zgodbe za zgodbami odraslih, ko rečejo »kakšna je ta mladina, mi nismo bili taki« in hkrati »starši so krivi«. Ker še vedno velja tista pregovorna modrost, da se najbolj vzgaja z zgledom, v kakšnem mikro- in makrosvetu vrednot in dejanj torej živimo odrasli danes? Pogovorimo se tokrat o vzgoji odraslih. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je v Intelekti gostila: Ivano Gradišnik – ustanoviteljico in vodjo Familylaba Slovenija, organizacije za svetovanje in podporo staršem in strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in družinami, Ajdo Erjavec – šolsko psihologinjo in pedagoginjo, predsednico nove Sekcije za vzgojo v skupnosti v okviru Socialne zbornice, Klemna Laha – učitelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na waldorfski gimnaziji ter člana Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
S sogovorniki o vprašanjih povezanih s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter
Ko se je pred 78 leti v Evropi končala druga svetovna vojna, so se voditelji držav zmagovalk še predobro zavedali, da prenehanje spopadov ne prinaša nujno trajnega miru. Ni torej presenetljivo, da so se že med samo vojno začeli pogovarjati o tem, kako vzpostaviti nov mednarodni red, ki bi preprečil nadaljnje svetovne spopade. Prav v tem kontekstu je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, o kateri bomo govorili ob današnjem Dnevu zmage. Kakšna je sploh bila izhodiščna ideja Združenih narodov in kako je zaživela v resničnosti? Kako je na delovanje organizacije vplival spreminjajoči se geopolitični kontekst, od začetkov hladne vojne pa do današnjega, vse bolj multipolarnega sveta? In nenazadnje, kako se nam Združeni narodi skozi vse te premene kažejo: gre za organizacijo, ki kljub vsem svojim omejitvam vendarle predstavlja neke vrste »upanje človeštva«, ali pa se je ta do danes izkazala za povsem nepomemben »debatni klub«? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete, dr. mednarodnih odnosov Matejo Peter s škotske univerze St. Andrews in profesorico mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Vasilko Sancin. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Pixabay
Mladi so se rodili v digitaliziran svet in odraščajo z napravami ter mediji, ki so močno spremenili naša življenja. Vpliv je izjemen, v tokratni oddaji Intelekta pa bomo vsaj deloma odgovorili na vprašanje, kakšen. Raziskovalni projekt Medijski repertoarji mladih - Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana obravnava vsakdanje življenje mladostnikov skozi perspektivo medijskih študij in poglobljeno raziskuje vlogo sodobnih tehnologij v življenju mladostnikov. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, projekt financira ARRS, v njem pa sodeluje 10 raziskovalk in raziskovalcev s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. O nekaterih ugotovitvah v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Pogovarjanje s stroji je pred slabimi petimi meseci stopilo na povsem novo raven in s tem se je vse spremenilo. Ljudje so osupljivi nivo komunikacije, ki ga je zdaj zmožna umetna inteligenca, nemudoma opazili; število uporabnikov aplikacije ChatGPT je podrlo vse rekorde: milijon v petih dneh, sto milijonov v štirih mesecih. Stavki, ki jih ustvarja ta tip umetne inteligence, so tako prepričljivi, da jih je težko ločiti od tistih, ki jih napišemo ljudje. Nemudoma so se pojavila opozorila, da gre za tehnologijo, ki bo globoko pretresla družbo. Za celo vrsto opravil, ki so se namreč še včeraj zdela v izključni domeni človeka, smo zdaj skorajda odveč. Kako velika revolucija se je pravzaprav zgodila in kako jo utegnemo občutiti v praksi, je vprašanje v fokusu tokratne Intelekte.
Ko je Vladimir Putin pred dobrim letom dni ukazal napad na Ukrajino, je v javnem nagovoru svojo potezo med drugim upravičeval tudi z opominjanem na nezakonito in hegemonsko obnašanje Zahoda z Združenimi državami Amerike na čelu, ki da so vse od konca hladne vojne arogantno teptale mednarodne dogovore in pravila: najprej pri bombardiranju Beograda, nato pa v Libiji, Siriji, in - najpomembneje od vsega - v Iraku. Če tovrstno sklicevanje seveda nikakor ne legitimira ruske invazije sosednje slovanske države, pa je verjetno vendarle res, da je tako imenovana »koalicija voljnih« z napadom na Irak - ki je v veliki meri temeljil na lažnih obtožbah, prav tako pa ni prejel podpore v Združenih narodih - močno spremenila ne le pogled na upravičenost in dobronamernost zahodnih intervencij, ampak tudi na to, kaj sploh je in kaj ni dovoljeno v mednarodnem redu. Je torej prav ameriška invazija na Irak mednarodni oder spremenila v nekakšen nov »divji zahod«, kjer pravila nič več ne veljajo in šteje samo ekonomska in vojaška moč? O tem bomo premišljevali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predavatelja na katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Boštjana Udoviča, docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primoža Šterbenca ter radijskega kolega, novinarja dr. Tomaža Gerdena. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Neveljaven email naslov