Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledali smo Kubrickovo Odisejo 2001, Cameronovega Terminatorja in Matrico bratov Wachowski. V kinodvorani smo v strahu trepetali pred presežno umetno inteligenco, ki jo je porodila mračna domišljija filmskih scenaristov, potem pa smo se vrnili nazaj v svoja obvladljiva analogna življenja. Toda v zadnjih letih vse več svetovno uglednih znanstvenikov in inženirjev ugotavlja, da je čas, ko bo umetna inteligenca opazno presegla človeško, pravzaprav zelo blizu.
V letu 2045, zatrjujejo nekateri, bi že lahko obstajal računalnik, ki bo zmogljivejši od možganov vseh ljudi na planetu. Se bo taka umetna inteligenca zavedala lastnega obstoja? Se bo hotela razmnoževati, se pravi, sama projektirati še bolj napredne naprave? In kaj neki si bo mislila o vseh homo sapiensih in njihovih malih življenjih? Nam bo želela pomagati ali nas iztrebiti? Se bomo nemara mi hoteli z njo neposredno, fizično povezati v nekakšni novi, hibridni obliki biološko-tehnološke eksistence?
Znake, da je umetna inteligenca resnično vse bolj inteligentna, pri svojem delu tako rekoč vsak dan videva akademik dr. Ivan Bratko, predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko:
V nasprotju z ustaljeno predstavo, da računalnik ne more iznajti ničesar, česar ni predvidel že programer, računalnik dejansko lahko preseneti s svojo rešitvijo. Tudi programerja samega, ki dobro pozna program. Kajti računski proces, ki vodi do rezultata, je lahko tako kompleksen, da programer pravzaprav ne more predvideti, kaj se bo navsezadnje zgodilo. Dogaja se, na primer, da računalnik na nov način dokaže matematični izrek, ki so ga pred tem sicer ljudje dokazali na kompliciran način, no, računalnik pa poišče hitrejšo, enostavnejšo pot, pri čemer poišče čisto nov pojem, ki je potem tudi za ljudi koristen.
V luči takega razvoja dogodkov sloviti Stephen Hawking svari, da bi stvaritev umetne inteligence, ki bi nas po svoji zmožnosti in pronicljivosti bistveno presegala, lahko predstavljala poslednji izum človeštva, kakor ga poznamo. No, po drugi plati pa velja na razvoj umetne inteligence pogledati tudi skozi prizmo zgodovine. S tega stališča se po mnenju dr. Olge Markič, ki na ljubljanski Filozofski fakulteti poučuje logiko in filozofijo kognitivnih znanosti, pokaže, da tehnologija naša življenja radikalno spreminja že zelo dolgo časa, pri čemer smo se z vsemi spremembami sčasoma navadili živeti:
Dejansko človek to počne že vseskozi. Že s tem, ko je izumil prva orodja, pa ko je ugotovil, kako mu lahko proteze pomagajo, če si poškoduje katerega izmed udov, do možnosti, ki jih imamo zdaj, ko lahko posegamo celo v možgane – vseskozi se spreminjamo skupaj s tehnologijo.
Še več; številne možnosti, ki jih ponuja razvoj pametnih tehnologij, so naravnost fantastične. Zato se nevrolog in predavatelj na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Zvezdan Pirtošek, veseli prihajajočih desetletij:
Ker sem zdravnik, ker iz dneva v dan vidim človeško trpljenje, sem fasciniran nad razvojem tehnologije in računalništva, ki sta tudi v moji stroki v veliki meri pomagala pacientom ublažiti bolečino, jim zagotoviti, da se dostojno poslovijo od tega sveta, ali jim nadomestiti okončino, brez katere bi bili nepokretni. Zato moram biti v odnosu do tehnološkega razvoja optimist. Ne smemo pa ob tem pozabiti, da so milijoni in milijoni ljudi nekje v Afriki, ki nimajo dostopa niti do čiste vode in antibiotikov, kaj šele do novih tehnologij.
In prav tu se ob razvoju novih, super-inteligentnih računalniških orodij odpira vprašanje, na katerega po navadi niti ne pomislimo, kadar teče beseda o pametni tehnologiji: kdo bo sploh imel dostop do nje. Kot poudarja dr. Markičeva:
Poznamo številne apokaliptične vizije, ki gledajo v prihodnost in si predstavljajo nekakšnega robota, ki bo zavladal svetu, toda dejanska nevarnost slej ko prej preži na nas tu in zdaj. Kar umetna inteligenca omogoča danes, omogoča predvsem tistim, ki imajo informacije in moč, da še lažje manipulirajo z ljudmi. Mogoče smo v zadnjih letih nekoliko zaspali in se nam je dozdevalo, da s tem, ko imamo vsi dostop do interneta, imamo tudi na voljo vse informacije – in res jih imamo na razpolago več, kot kadarkoli prej –, toda obenem se ne zavedamo, da ima pa tisti, ki ima pregled nad vsemi informacijami, nad njihovim pretokom, še toliko večjo moč.
Na možnost zlorab opozarja tudi dr. Bratko. Problematične se mu zdijo že obstoječe, še ne posebej pametne tehnologije, kot je, na primer, zbiranje podatkov o naših nakupovalnih navadah, estetskih preferencah in političnih stališčih s pomočjo sledov, ki jih puščamo na družabnih omrežjih. Ko torej dr. Bratko gleda v prihodnost, ko bomo imeli opravka s še pametnejšimi računalniškimi orodji, opozarja, da bo treba to področje zakonsko regulirati. Pri tem pa se boji, da smo nemara že prepozni:
Nisem prepričan, ali ima cel svet dovolj volje, da bo sprejel in realiziral nadzor nad temi tehnologijami. Bojim se, da bodo tisti, ki imajo na tem področju prednost, preprečili vse možne posege v nadzor teh tehnologij. Veste, pri uporabi sleherne tehnologije je tako, da se moramo držati nekih pravil. No, pri računalništvu – in to ne le v tisti njegovi veji, ki se ubada z razvojem umetne inteligence – pa kot da teh pravil več ni. Lahko da so tu že tako veliki dobički možni, da navsezadnje zasenčijo zdrav razum.
Ljudje se bojimo super-inteligentnih, visoko-tehnoloških pošasti, ki jih poznamo iz znanstveno-fantastičnih filmov, a morda bi bilo bolje, ko bi se bali tistih ljudi, ki upravljajo z našimi tehnološkimi orodji tu in zdaj.
910 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Gledali smo Kubrickovo Odisejo 2001, Cameronovega Terminatorja in Matrico bratov Wachowski. V kinodvorani smo v strahu trepetali pred presežno umetno inteligenco, ki jo je porodila mračna domišljija filmskih scenaristov, potem pa smo se vrnili nazaj v svoja obvladljiva analogna življenja. Toda v zadnjih letih vse več svetovno uglednih znanstvenikov in inženirjev ugotavlja, da je čas, ko bo umetna inteligenca opazno presegla človeško, pravzaprav zelo blizu.
V letu 2045, zatrjujejo nekateri, bi že lahko obstajal računalnik, ki bo zmogljivejši od možganov vseh ljudi na planetu. Se bo taka umetna inteligenca zavedala lastnega obstoja? Se bo hotela razmnoževati, se pravi, sama projektirati še bolj napredne naprave? In kaj neki si bo mislila o vseh homo sapiensih in njihovih malih življenjih? Nam bo želela pomagati ali nas iztrebiti? Se bomo nemara mi hoteli z njo neposredno, fizično povezati v nekakšni novi, hibridni obliki biološko-tehnološke eksistence?
Znake, da je umetna inteligenca resnično vse bolj inteligentna, pri svojem delu tako rekoč vsak dan videva akademik dr. Ivan Bratko, predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko:
V nasprotju z ustaljeno predstavo, da računalnik ne more iznajti ničesar, česar ni predvidel že programer, računalnik dejansko lahko preseneti s svojo rešitvijo. Tudi programerja samega, ki dobro pozna program. Kajti računski proces, ki vodi do rezultata, je lahko tako kompleksen, da programer pravzaprav ne more predvideti, kaj se bo navsezadnje zgodilo. Dogaja se, na primer, da računalnik na nov način dokaže matematični izrek, ki so ga pred tem sicer ljudje dokazali na kompliciran način, no, računalnik pa poišče hitrejšo, enostavnejšo pot, pri čemer poišče čisto nov pojem, ki je potem tudi za ljudi koristen.
V luči takega razvoja dogodkov sloviti Stephen Hawking svari, da bi stvaritev umetne inteligence, ki bi nas po svoji zmožnosti in pronicljivosti bistveno presegala, lahko predstavljala poslednji izum človeštva, kakor ga poznamo. No, po drugi plati pa velja na razvoj umetne inteligence pogledati tudi skozi prizmo zgodovine. S tega stališča se po mnenju dr. Olge Markič, ki na ljubljanski Filozofski fakulteti poučuje logiko in filozofijo kognitivnih znanosti, pokaže, da tehnologija naša življenja radikalno spreminja že zelo dolgo časa, pri čemer smo se z vsemi spremembami sčasoma navadili živeti:
Dejansko človek to počne že vseskozi. Že s tem, ko je izumil prva orodja, pa ko je ugotovil, kako mu lahko proteze pomagajo, če si poškoduje katerega izmed udov, do možnosti, ki jih imamo zdaj, ko lahko posegamo celo v možgane – vseskozi se spreminjamo skupaj s tehnologijo.
Še več; številne možnosti, ki jih ponuja razvoj pametnih tehnologij, so naravnost fantastične. Zato se nevrolog in predavatelj na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Zvezdan Pirtošek, veseli prihajajočih desetletij:
Ker sem zdravnik, ker iz dneva v dan vidim človeško trpljenje, sem fasciniran nad razvojem tehnologije in računalništva, ki sta tudi v moji stroki v veliki meri pomagala pacientom ublažiti bolečino, jim zagotoviti, da se dostojno poslovijo od tega sveta, ali jim nadomestiti okončino, brez katere bi bili nepokretni. Zato moram biti v odnosu do tehnološkega razvoja optimist. Ne smemo pa ob tem pozabiti, da so milijoni in milijoni ljudi nekje v Afriki, ki nimajo dostopa niti do čiste vode in antibiotikov, kaj šele do novih tehnologij.
In prav tu se ob razvoju novih, super-inteligentnih računalniških orodij odpira vprašanje, na katerega po navadi niti ne pomislimo, kadar teče beseda o pametni tehnologiji: kdo bo sploh imel dostop do nje. Kot poudarja dr. Markičeva:
Poznamo številne apokaliptične vizije, ki gledajo v prihodnost in si predstavljajo nekakšnega robota, ki bo zavladal svetu, toda dejanska nevarnost slej ko prej preži na nas tu in zdaj. Kar umetna inteligenca omogoča danes, omogoča predvsem tistim, ki imajo informacije in moč, da še lažje manipulirajo z ljudmi. Mogoče smo v zadnjih letih nekoliko zaspali in se nam je dozdevalo, da s tem, ko imamo vsi dostop do interneta, imamo tudi na voljo vse informacije – in res jih imamo na razpolago več, kot kadarkoli prej –, toda obenem se ne zavedamo, da ima pa tisti, ki ima pregled nad vsemi informacijami, nad njihovim pretokom, še toliko večjo moč.
Na možnost zlorab opozarja tudi dr. Bratko. Problematične se mu zdijo že obstoječe, še ne posebej pametne tehnologije, kot je, na primer, zbiranje podatkov o naših nakupovalnih navadah, estetskih preferencah in političnih stališčih s pomočjo sledov, ki jih puščamo na družabnih omrežjih. Ko torej dr. Bratko gleda v prihodnost, ko bomo imeli opravka s še pametnejšimi računalniškimi orodji, opozarja, da bo treba to področje zakonsko regulirati. Pri tem pa se boji, da smo nemara že prepozni:
Nisem prepričan, ali ima cel svet dovolj volje, da bo sprejel in realiziral nadzor nad temi tehnologijami. Bojim se, da bodo tisti, ki imajo na tem področju prednost, preprečili vse možne posege v nadzor teh tehnologij. Veste, pri uporabi sleherne tehnologije je tako, da se moramo držati nekih pravil. No, pri računalništvu – in to ne le v tisti njegovi veji, ki se ubada z razvojem umetne inteligence – pa kot da teh pravil več ni. Lahko da so tu že tako veliki dobički možni, da navsezadnje zasenčijo zdrav razum.
Ljudje se bojimo super-inteligentnih, visoko-tehnoloških pošasti, ki jih poznamo iz znanstveno-fantastičnih filmov, a morda bi bilo bolje, ko bi se bali tistih ljudi, ki upravljajo z našimi tehnološkimi orodji tu in zdaj.
27. oktobra se dva člana skupine Just Stop Oil v muzeju v Haagu prilepita na zaščitno steklo znamenite Vermeerjeve slike Dekle z bisernim uhanom. Ob tem obiskovalce vprašata, kako se počutijo, ko se jim pred očmi uničuje nekaj lepega in neprecenljivega, prav tako kot to počnemo s planetom. To je le eden od številnih primerov aktivističnih protestov, ki so v zadnjih mesecih razdelili svetovno javnost. Svetovni voditelji pa na podnebnem vrhu v Egiptu te dni razpravljajo o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam. A politične zaveze so pogosto rezultat vztrajnih lobiranj predstavnikov kapitala in industrije in zato niso dovolj ambiciozne, opozarjajo okoljevarstveniki. O okoljskem aktivizmu z Gajo Brecelj, direktorico Umanotere in dr. Tadejem Troho s filozofskega inštituta ZRC SAZU.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
O smislu življenja razmišljajo novinarka Darja Korez Korenčan, zdravnik Samo Zver in psihoterapevt Martin Lisec
Vrhunske restavracije so prostor, kjer so v ospredju nenehen razvoj, nadgradnja znanja, premikanje gastronomskih meja, saj se trudijo hrano in pijačo predstaviti na drugačen način. Eden od kanalov, kako to početi, pa je – kar je v tujini že nekaj let trend, v Sloveniji se pa tudi počasi le razvija – brezalkoholna spremljava. A pri tem gre za mnogo kompleksnejšo in dolgotrajnejšo pripravo, kot se sliši na prvi pogled. Vsaka od pijač je ustvarjena z namenom, da poudari glavne note v jedi, h kateri jo postrežejo. Gostom se s takšnimi pijačami ponuja okusne nove izbire in dodatno izkušnjo. Ni kaj, način, kako ljudje pijejo in uživajo, se spreminja in postaja vse bolj prefinjen. Brezalkoholna spremljava je tako dodatna ponudba, predvsem za tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov izogibajo alkoholu. Tokratno Intelekto, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, posvečamo torej brezalkoholni spremljavi.
V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Je to preveč?
Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico
Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.
Septembra obeležujemo svetovni dan spolnega zdravja, ki je letos potekal pod sloganom »Pogovarjajmo se o užitku«. Svetovna zdravstvena organizacija namreč prepoznava, da je za spolno zdravje in splošno dobro počutje pomembno zadovoljujoče spolno življenje. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne seksualne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. O soglasju, tehnologiji, sekstanju, spletnih zmenkarijah in spolnih praksah mladih v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
V sodobnem času se soočamo s številnimi problemi, obsežne krize se naglo množijo. Od tega, kako uspešno in na kakšne načine jih bomo naslavljali, bo odvisna kvaliteta življenja v prihodnje.
Skoraj sleherni med nami se je že srečal z vprašanjem, kako je mogoče, da slovenska urbanistična krajina postaja vse bolj vizualno kaotična in da smo brez jasne vizije, kako jo urediti. Sleherni med nami se je pred časom spraševal, kako je mogoče, da v eni od osrednjih kulturnih inštitucij v državi ne prepoznajo umetniških ponaredkov. Morda pa ste se tudi že srečali z vprašanjem, zakaj imamo kot družba velike težave z razumevanjem sodobne umetnosti, zakaj ne ločimo kiča od kakovostnega oblikovanja ter zakaj kot potrošniki pristajamo na vizualno poneumljanje. Kakšna je pri tem vloga šole? Kakšna je likovna podoba učbenikov in delovnih zvezkov, ki so osnovno učno gradivo v slovenskih šolah? So dovolj kakovostno oblikovani? Kako torej že otrokom približati odnos do kakovostnih vizualnih vsebin, kako jih opremiti za prepoznavanje kakovostnega oblikovanja, ilustracije, umetnosti? O vsem tem v tokratni Intelekti, ko jo pripravlja Miha Žorž
Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?
V kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva v vse bolj multipolarnem svetu? Poovitev oddaje z avgusta 2022.
Po konservativnih ocenah vsak deseti človek trpi za anksioznimi motnjami, anksioznost pa sodi med najpogostejše psihološke težave tudi v obdobju šolanja. Tako kot vsako duševno stisko jo je zato dobro čim prej prepoznati in reševati, saj lahko to čustveno stanje s subjektivno izkušnjo strahu in napetosti posamezniku, ki ga doživlja, prinese številne posledice. V Intelekti smo govorili o tesnobi: kdaj strah in občutki tesnobe postanejo težava? Kaj sploh je anksioznost, katere vrste anksioznih motenj poznamo? Zakaj do te motnje prihaja, se pri otrocih in mladih kaže drugače kot pri odraslih? Kakšni so simptomi in kako lahko pomagamo posamezniku, ki jo občuti? Vsa ta znanja prinaša v Avstraliji razvit program Cool Kids, program za premagovanje anksioznosti, ki se že izvaja v Sloveniji. Več o vsem tem sta v Intelekti povedala psihologinja mag. Tadeja Batagelj, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, in klinični psiholog dr. Peter Janjuševič iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, tudi vodja programa CoolKids v Sloveniji.
V času izrazitih podnebnih sprememb, katerih posledice lahko nemočno opazujemo to poletje, pogosteje razmišljamo o razlogih, s katerimi se je človeška vrsta potisnila v to spiralo. Ker posledice občuti vsak od nas in na vsakem koraku, tudi pogosteje razmišljamo o rešitvah, ki bi pripomogle k zmanjšanju ali vsaj omilitvi posledic podnebnih sprememb. Svetovna politika pri zavezah o okoljskem ukrepanju ni enotna, zato so oči javnosti znova in znova uprte v napredni del stroke z vseh področij, ki že desetletja ne samo opozarja, temveč tudi išče rešitve, kako te posledice omiliti, kako na inovativen način vsaj malo zasukati neusmiljeno kolesje trenutnega gospodarskega modela. A ne glede na to, da so največji onesnaževalci veliki gospodarski sistemi, vsak posameznik hote ali nehote prispeva delček k tej uničujoči zgodbi. Ste se kdaj vprašali, kakšen ogljični odtis ima ena sama samcata objava na družabnem omrežju? Nekaj zanimivih ugotovitev, primerov in rešitev bomo zabeležili v tokratni Intelekti.
V današnji oddaji Darja Pograjc raziskuje okoljske vzroke, ki ponekod po svetu že povzročajo velikopotezni politični projekt: seljenje prestolnic. A kaj, ko so ti projekti ponekod usmerjeni v reševanje državnega aparata, medtem ko se izvornim težavam še naprej spretno izogibajo. O okoljskih vzrokih za selitev prestolnic, potencialnih smereh reševanja težav in vplivu problematike na slovenska obalna mesta s klimatologinjo Mojco Dolinar z Agencije RS za okolje in dr. Petrom Kumrom, političnim geografom z Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
V zadnjih desetletjih prihaja do prelomnih sprememb v razumevanju starševstva. Številne mednarodne raziskave kažejo, da je vez med očetom in otrokom enako pomembna ter da so očetje povsem enako pomembni za skrb in dober razvoj otroka kot matere. Slednje v praksi dokazujejo nordijske države, kjer je tudi sicer enakost spolov, po različnih indeksih merjenja, največja na svetu. Tudi v Sloveniji se vloge moških kot očetov počasi spreminjajo. Vedno več očetov se aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Spremenile so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. Novinarka in voditeljica Tita Mayer je k pogovoru o spremembah sodobnega očetovstva povabila dr. Živo Humer in mag. Mojco Frelih z Mirovnega inštituta.
Kako se pod vtisom ruske invazije na Ukrajino spreminjajo geopolitična razmerja moči in zavzeništva med državami vzhodnoazijskega prostora?
Če pogledamo seznam najuspešnejših filmov v zadnjem desetletju, ki so v kinematografe prinesli največ denarja, kaj hitro opazimo rdečo nit: po večini gre za franšize, ki spadajo k blagovni znamki Marvel, DC Comics, Vojna zvezd in Transformerji. Prvi so ustvarili celotno filmsko vesolje, v katero zvesti oboževalci vstopajo ob ogledu filmov, TV- serij ali stripov. Občutek je, da bodo te franšize večne, a tudi one imajo svoj konec. Tega pa še ni pričakovati v kratkem. O skrivnosti uspeha predvsem Marvelove franšize, o hollywoodski obsedenosti z njimi, o tem, ali franšizna utrujenost res obstaja ali ne, pa v današnji Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Šesto veliko izumiraje je med vsemi krizami današnjega časa najpomembnejša in najbolj spregledana.
Ali je IQ precenjen? Kaj o nas sploh lahko pove inteligenčni količnik? Ali inteligentnost podedujemo? Kaj pa čustvena inteligentnost?
Neveljaven email naslov