Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V letu 2016 je pomembne korake naprej skupaj z odločevalci naredila tudi slovenska zdravniška stroka. Oprli so se na izsledke študij in tudi na dobro prakso Pediatrične klinike v Ljubljani.
Slovenski zdravniki že 55 otrok poskusno zdravijo s snovmi iz konoplje. Terapijo s sintetičnim kanabidiolom prejemajo otroci z najtežjimi oblikami epilepsije, pri katerih niso pomagala niti najmočnejša protiepileptična zdravila. Ob pregledu rezultatov zdravljenja s kanabidiolom je prof. dr. David Neubauer s Pediatrične klinike v Ljubljani zadovoljen. Pri več kot polovici otrok se je število epileptičnih napadov prepolovilo, ali pa jih sploh ni več.
Uspeh zdravljenja epilepsije s snovmi iz konoplje še zdaleč ni edini. S kanabinoidi ponekod v svetu zdravniki že pomagajo bolnikom z multiplo sklerozo, kronično bolečino in rakavimi obolenji.
O zdravilni moči konoplje se govori že tisočletja. Kaj je mit in kaj resnica? Doc. dr. Tanja Bagar, direktorica Inštituta ICANNA.
Nova spoznanja rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnosti uporabe konoplje v uradni medicini. Prihodnost zdravljenja s konopljo je še posebej svetla na tistih področjih, kjer smo neuspešni z zdaj poznanimi zdravili. Prof. dr. Gorazd Drevenšek z Univerze na Primorskem in znanstveni sodelavec Medicinske fakultete v Ljubljani navaja možnost uporabe kanabinoidov v terapiji nekaterih možganskih tumorjev.
Raziskovalec na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu in eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje prof. dr. Lumir Ondřej Hanuš opozarja, da konoplja tako kot druga zdravila ni panaceum – ni zdravilo, ki bi pozdravilo vse bolezni. V Izraelu lahko namreč že več kot 25.000 bolnikov s posebnim dovoljenjem konopljo prevzame pri proizvajalcih in jo uporabi za zdravljenje. "V Izraelu je konoplja za bolnike brezplačna. Pridelovalcu morajo plačati le določen pavšal, s katerim pokrije stroške pridelave. Mesečni prispevek znaša 370 šeklov – to je približno 90 evrov. Pri tem ni pomembno, ali bolnik potrebuje 20 ali 200 g konoplje. Ker je konoplja brezplačna, pacient poravna le manipulativne stroške, ki znašajo približno 10 odstotkov najnižje pokojnine. Višina prispevka je torej razumna in vsakomur dostopna. Izraelskim bolnikom se, za razliko od bolnikov v nekaterih drugih državah, kjer je konoplja dosegljiva le na črnem trgu, tudi ni treba bati za njeno kakovost. Natančno vedo, da bodo od pridelovalcev dobili zdravo konopljo, brez bolezni, pesticidov in herbicidov. Gre za čisto rastlino, namenjeno zdravljenju."
V Izraelu je zdravljenje s konopljo možno že od leta 1990. Zdravniki specialisti, vendar ne s področja družinske medicine, o zdravljenju bolnika s konopljo obvestijo ministrstvo za zdravje. To izda dovoljenje, s katerim napoti pacienta do pridelovalca konoplje. "V Izraelu jih je osem. Vsak od njih oskrbuje od tisoč do dva tisoč bolnikov. Odraslim sta na voljo le dve različici konoplje. Lahko ju uporabijo za kajenje, inhaliranje in pa v obliki olja, ki si ga bolnik nakaplja pod jezik," pojasnjuje prof. Hanuš. "Menim, da to ni idealna rešitev. Obstajajo še drugi, boljši načini – kot je na primer uporaba rektalnih svečk, ki pa v Izraelu še niso dovoljene. Pridelovalec konoplje mora bolniku tudi razložiti način uporabe. Začeti mora z majhnim odmerkom, da se konoplje privadi, in če nanj deluje, je to perfektno. Če ne deluje, pa lahko pridelovalec zamenja sorto in jo nadomesti z drugo, ki bolj ustreza bolnikovi bolezni. Različni sevi konoplje namreč zdravijo različne bolezni. Prav tako tudi vsi bolniki niso enaki, če nič drugega se ljudje med seboj razlikujemo že genetsko, kar je v tem primeru zelo pomembno. Pridelovalec ima torej proste roke, da bolniku poišče najbolj odgovarjajočo rastlino."
Uradno okoli 10 odstotkov bolnikov, v praksi pa približno 7, zdravljenje s konopljo opusti, ker jim ne pomaga ali pa jim je po uporabi kanabisa slabo. Nekaterim konoplja preprosto ne ustreza, drugi pa morda v želji, da bi hitro ozdraveli, uporabijo prevelik odmerek. Prof. Hanuš opozarja: "Predoziranje sicer ni smrtno nevarno in ne pušča posledic, vendar pa se številni panično ustrašijo za svoje življenje in pokličejo reševalce. Tudi rekreativni uživalci, ki so vzeli prevelik odmerek, zatrjujejo, da so za vselej opravili s konopljo. Zato je treba biti zelo previden. Prvim majhnim odmerkom naj počasi sledijo večji; vse do količine, ki je potrebna za učinkovito zdravljenje."
Pred dvema letoma so s tovrstnim zdravljenjem najtežjih oblik otroške epilepsije začeli tudi na ljubljanski pediatriji. Terapija s sintetičnim kanabidiolom se je izkazala za zelo učinkovito, kar dr. Neubauer podkrepi s podatki.
Prof. Hanuš pojasnjuje, da se lahko bolniki z uporabo konoplje učinkovito spopadejo z znaki in simptomi številnih obolenj: "V nekaterih primerih konoplja tudi zdravi, kar pomeni, da jo lahko zdravniki uporabijo kot del terapije. Vendar pa bolnikom trenutno predpisujejo le paliativne odmerke, ki pa za zdravljenje ne zadostujejo. Poznam bolnike, ki konopljo uporabljajo dva tedna, njihovo zdravstveno stanje se izboljša, vendar pa jim je za nadaljnje zdravljenje zmanjka. Nekateri zato konopljo poiščejo na črnem trgu. Kar pa je tvegano, saj nikoli ne poznajo njene zgodovine; morda gre za sev, ki jim sploh ne pomaga; pa še zelo draga je lahko. To nikakor ni dobra rešitev. Upam, da se bodo razmere kmalu izboljšale."
Ugledni znanstvenik samozdravljenju s konopljo ni naklonjen: "Osebno nasprotujem, da bi sami gojili konopljo, sem tudi proti samozdravljenju z njo. Zakaj? Večina bolnikov je namreč sama ni sposobna pridelati. Zanje mora to narediti nekdo drug. Ta hoče denar, za kakovost pa mu je pogosto le malo mar. Tudi če bolnica ali bolnik sama pridelata konopljo, še vedno ne vesta, kakšna je njena kakovost. Analize so zelo drage, zato njene sestave pred uporabo verjetno ne bosta preverjala. To je velika slabost. Če bolnik svojo konopljo da v analizo in s tem preveri njeno mikrobiološko ustreznost in morebitno vsebnost težkih kovin – potem je vse v redu. Vendar pa sem prepričan, da to le redki storijo, saj so analize drage. Zato je bolje, da zdravljenje s konopljo zaupamo le zdravnikom in zdravstvenemu sistemu; saj ti najbolje vedo, kaj počnejo."
V Sloveniji je bila konoplja vse do pred kratkim razvrščena na seznam rastlin in snovi, ki so zelo nevarne za zdravje in se ne uporabljajo v medicini. Do prve spremembe je prišlo sredi leta 2014, ko je začela veljati uredba, ki dovoljuje uporabo zdravil na osnovi sintetičnih kanabinoidov. Spremembe zakonodaje v letu 2016 pa nakazujejo še bolj odločne korake k dokončni ureditvi tega področja.
Sodelujejo: otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer, mikrobiologinja in predavateljica doc. dr. Tanja Bagar, farmakolog in raziskovalec prof. dr. Gorazd Drevenšek in kemik ter predavatelj prof. dr. Lumir Ondřej Hanuš, eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje.
899 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
V letu 2016 je pomembne korake naprej skupaj z odločevalci naredila tudi slovenska zdravniška stroka. Oprli so se na izsledke študij in tudi na dobro prakso Pediatrične klinike v Ljubljani.
Slovenski zdravniki že 55 otrok poskusno zdravijo s snovmi iz konoplje. Terapijo s sintetičnim kanabidiolom prejemajo otroci z najtežjimi oblikami epilepsije, pri katerih niso pomagala niti najmočnejša protiepileptična zdravila. Ob pregledu rezultatov zdravljenja s kanabidiolom je prof. dr. David Neubauer s Pediatrične klinike v Ljubljani zadovoljen. Pri več kot polovici otrok se je število epileptičnih napadov prepolovilo, ali pa jih sploh ni več.
Uspeh zdravljenja epilepsije s snovmi iz konoplje še zdaleč ni edini. S kanabinoidi ponekod v svetu zdravniki že pomagajo bolnikom z multiplo sklerozo, kronično bolečino in rakavimi obolenji.
O zdravilni moči konoplje se govori že tisočletja. Kaj je mit in kaj resnica? Doc. dr. Tanja Bagar, direktorica Inštituta ICANNA.
Nova spoznanja rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnosti uporabe konoplje v uradni medicini. Prihodnost zdravljenja s konopljo je še posebej svetla na tistih področjih, kjer smo neuspešni z zdaj poznanimi zdravili. Prof. dr. Gorazd Drevenšek z Univerze na Primorskem in znanstveni sodelavec Medicinske fakultete v Ljubljani navaja možnost uporabe kanabinoidov v terapiji nekaterih možganskih tumorjev.
Raziskovalec na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu in eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje prof. dr. Lumir Ondřej Hanuš opozarja, da konoplja tako kot druga zdravila ni panaceum – ni zdravilo, ki bi pozdravilo vse bolezni. V Izraelu lahko namreč že več kot 25.000 bolnikov s posebnim dovoljenjem konopljo prevzame pri proizvajalcih in jo uporabi za zdravljenje. "V Izraelu je konoplja za bolnike brezplačna. Pridelovalcu morajo plačati le določen pavšal, s katerim pokrije stroške pridelave. Mesečni prispevek znaša 370 šeklov – to je približno 90 evrov. Pri tem ni pomembno, ali bolnik potrebuje 20 ali 200 g konoplje. Ker je konoplja brezplačna, pacient poravna le manipulativne stroške, ki znašajo približno 10 odstotkov najnižje pokojnine. Višina prispevka je torej razumna in vsakomur dostopna. Izraelskim bolnikom se, za razliko od bolnikov v nekaterih drugih državah, kjer je konoplja dosegljiva le na črnem trgu, tudi ni treba bati za njeno kakovost. Natančno vedo, da bodo od pridelovalcev dobili zdravo konopljo, brez bolezni, pesticidov in herbicidov. Gre za čisto rastlino, namenjeno zdravljenju."
V Izraelu je zdravljenje s konopljo možno že od leta 1990. Zdravniki specialisti, vendar ne s področja družinske medicine, o zdravljenju bolnika s konopljo obvestijo ministrstvo za zdravje. To izda dovoljenje, s katerim napoti pacienta do pridelovalca konoplje. "V Izraelu jih je osem. Vsak od njih oskrbuje od tisoč do dva tisoč bolnikov. Odraslim sta na voljo le dve različici konoplje. Lahko ju uporabijo za kajenje, inhaliranje in pa v obliki olja, ki si ga bolnik nakaplja pod jezik," pojasnjuje prof. Hanuš. "Menim, da to ni idealna rešitev. Obstajajo še drugi, boljši načini – kot je na primer uporaba rektalnih svečk, ki pa v Izraelu še niso dovoljene. Pridelovalec konoplje mora bolniku tudi razložiti način uporabe. Začeti mora z majhnim odmerkom, da se konoplje privadi, in če nanj deluje, je to perfektno. Če ne deluje, pa lahko pridelovalec zamenja sorto in jo nadomesti z drugo, ki bolj ustreza bolnikovi bolezni. Različni sevi konoplje namreč zdravijo različne bolezni. Prav tako tudi vsi bolniki niso enaki, če nič drugega se ljudje med seboj razlikujemo že genetsko, kar je v tem primeru zelo pomembno. Pridelovalec ima torej proste roke, da bolniku poišče najbolj odgovarjajočo rastlino."
Uradno okoli 10 odstotkov bolnikov, v praksi pa približno 7, zdravljenje s konopljo opusti, ker jim ne pomaga ali pa jim je po uporabi kanabisa slabo. Nekaterim konoplja preprosto ne ustreza, drugi pa morda v želji, da bi hitro ozdraveli, uporabijo prevelik odmerek. Prof. Hanuš opozarja: "Predoziranje sicer ni smrtno nevarno in ne pušča posledic, vendar pa se številni panično ustrašijo za svoje življenje in pokličejo reševalce. Tudi rekreativni uživalci, ki so vzeli prevelik odmerek, zatrjujejo, da so za vselej opravili s konopljo. Zato je treba biti zelo previden. Prvim majhnim odmerkom naj počasi sledijo večji; vse do količine, ki je potrebna za učinkovito zdravljenje."
Pred dvema letoma so s tovrstnim zdravljenjem najtežjih oblik otroške epilepsije začeli tudi na ljubljanski pediatriji. Terapija s sintetičnim kanabidiolom se je izkazala za zelo učinkovito, kar dr. Neubauer podkrepi s podatki.
Prof. Hanuš pojasnjuje, da se lahko bolniki z uporabo konoplje učinkovito spopadejo z znaki in simptomi številnih obolenj: "V nekaterih primerih konoplja tudi zdravi, kar pomeni, da jo lahko zdravniki uporabijo kot del terapije. Vendar pa bolnikom trenutno predpisujejo le paliativne odmerke, ki pa za zdravljenje ne zadostujejo. Poznam bolnike, ki konopljo uporabljajo dva tedna, njihovo zdravstveno stanje se izboljša, vendar pa jim je za nadaljnje zdravljenje zmanjka. Nekateri zato konopljo poiščejo na črnem trgu. Kar pa je tvegano, saj nikoli ne poznajo njene zgodovine; morda gre za sev, ki jim sploh ne pomaga; pa še zelo draga je lahko. To nikakor ni dobra rešitev. Upam, da se bodo razmere kmalu izboljšale."
Ugledni znanstvenik samozdravljenju s konopljo ni naklonjen: "Osebno nasprotujem, da bi sami gojili konopljo, sem tudi proti samozdravljenju z njo. Zakaj? Večina bolnikov je namreč sama ni sposobna pridelati. Zanje mora to narediti nekdo drug. Ta hoče denar, za kakovost pa mu je pogosto le malo mar. Tudi če bolnica ali bolnik sama pridelata konopljo, še vedno ne vesta, kakšna je njena kakovost. Analize so zelo drage, zato njene sestave pred uporabo verjetno ne bosta preverjala. To je velika slabost. Če bolnik svojo konopljo da v analizo in s tem preveri njeno mikrobiološko ustreznost in morebitno vsebnost težkih kovin – potem je vse v redu. Vendar pa sem prepričan, da to le redki storijo, saj so analize drage. Zato je bolje, da zdravljenje s konopljo zaupamo le zdravnikom in zdravstvenemu sistemu; saj ti najbolje vedo, kaj počnejo."
V Sloveniji je bila konoplja vse do pred kratkim razvrščena na seznam rastlin in snovi, ki so zelo nevarne za zdravje in se ne uporabljajo v medicini. Do prve spremembe je prišlo sredi leta 2014, ko je začela veljati uredba, ki dovoljuje uporabo zdravil na osnovi sintetičnih kanabinoidov. Spremembe zakonodaje v letu 2016 pa nakazujejo še bolj odločne korake k dokončni ureditvi tega področja.
Sodelujejo: otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer, mikrobiologinja in predavateljica doc. dr. Tanja Bagar, farmakolog in raziskovalec prof. dr. Gorazd Drevenšek in kemik ter predavatelj prof. dr. Lumir Ondřej Hanuš, eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje.
Tehnološki preskok, ki ga predstavljajo veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, in druge oblike generativne umetne inteligence, bo imel daljnosežne in izjemno globoke učinke na celotno družbo. Glede tega se strokovnjaki strinjajo. Kakšni konkretno ti učinki bodo, je mnogo manj jasno. Nedvomno se bo cela paleta t. i. intelektualnih poklicev temeljito spremenila, veliko jih bo tudi izginilo. Zagotovo so se povečale tudi možnosti za manipulacijo in zlorabe, pa tudi za nadaljnjo fragmentacijo družbe in razslojevanje. Pričakujemo pa lahko tudi učinke, ki se jih v naprej ne da napovedovati.
V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj
Medtem ko številni na današnji levici dela klasične literature »popravljajo« skladno s svojimi ideološkimi senzibilnostmi, pa mnogi na desnici knjige, ki jih motijo, kratko malo mečejo iz knjižnic
Ob zadnje čase medijsko najodmevnejših primerih nasilja med in nad mladimi, v Celju in Beogradu, sej je razprlo tudi prostrano polje mnenj, interpretacij, trditev, predvsem pa iskanja in kazanja s prstom na glavnega krivca za takšna ravnanja. Številni odzivi, predvsem na družabnih omrežjih, tudi srbskih, hrvaških, so bili precej ekstremni, predvsem pa povedni. Ampak v kakšnem smislu povedni? Kaj so zgodbe za zgodbami odraslih, ko rečejo »kakšna je ta mladina, mi nismo bili taki« in hkrati »starši so krivi«. Ker še vedno velja tista pregovorna modrost, da se najbolj vzgaja z zgledom, v kakšnem mikro- in makrosvetu vrednot in dejanj torej živimo odrasli danes? Pogovorimo se tokrat o vzgoji odraslih. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je v Intelekti gostila: Ivano Gradišnik – ustanoviteljico in vodjo Familylaba Slovenija, organizacije za svetovanje in podporo staršem in strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in družinami, Ajdo Erjavec – šolsko psihologinjo in pedagoginjo, predsednico nove Sekcije za vzgojo v skupnosti v okviru Socialne zbornice, Klemna Laha – učitelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na waldorfski gimnaziji ter člana Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
S sogovorniki o vprašanjih povezanih s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter
Ko se je pred 78 leti v Evropi končala druga svetovna vojna, so se voditelji držav zmagovalk še predobro zavedali, da prenehanje spopadov ne prinaša nujno trajnega miru. Ni torej presenetljivo, da so se že med samo vojno začeli pogovarjati o tem, kako vzpostaviti nov mednarodni red, ki bi preprečil nadaljnje svetovne spopade. Prav v tem kontekstu je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, o kateri bomo govorili ob današnjem Dnevu zmage. Kakšna je sploh bila izhodiščna ideja Združenih narodov in kako je zaživela v resničnosti? Kako je na delovanje organizacije vplival spreminjajoči se geopolitični kontekst, od začetkov hladne vojne pa do današnjega, vse bolj multipolarnega sveta? In nenazadnje, kako se nam Združeni narodi skozi vse te premene kažejo: gre za organizacijo, ki kljub vsem svojim omejitvam vendarle predstavlja neke vrste »upanje človeštva«, ali pa se je ta do danes izkazala za povsem nepomemben »debatni klub«? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete, dr. mednarodnih odnosov Matejo Peter s škotske univerze St. Andrews in profesorico mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Vasilko Sancin. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Pixabay
Mladi so se rodili v digitaliziran svet in odraščajo z napravami ter mediji, ki so močno spremenili naša življenja. Vpliv je izjemen, v tokratni oddaji Intelekta pa bomo vsaj deloma odgovorili na vprašanje, kakšen. Raziskovalni projekt Medijski repertoarji mladih - Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana obravnava vsakdanje življenje mladostnikov skozi perspektivo medijskih študij in poglobljeno raziskuje vlogo sodobnih tehnologij v življenju mladostnikov. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, projekt financira ARRS, v njem pa sodeluje 10 raziskovalk in raziskovalcev s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. O nekaterih ugotovitvah v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Pogovarjanje s stroji je pred slabimi petimi meseci stopilo na povsem novo raven in s tem se je vse spremenilo. Ljudje so osupljivi nivo komunikacije, ki ga je zdaj zmožna umetna inteligenca, nemudoma opazili; število uporabnikov aplikacije ChatGPT je podrlo vse rekorde: milijon v petih dneh, sto milijonov v štirih mesecih. Stavki, ki jih ustvarja ta tip umetne inteligence, so tako prepričljivi, da jih je težko ločiti od tistih, ki jih napišemo ljudje. Nemudoma so se pojavila opozorila, da gre za tehnologijo, ki bo globoko pretresla družbo. Za celo vrsto opravil, ki so se namreč še včeraj zdela v izključni domeni človeka, smo zdaj skorajda odveč. Kako velika revolucija se je pravzaprav zgodila in kako jo utegnemo občutiti v praksi, je vprašanje v fokusu tokratne Intelekte.
Ko je Vladimir Putin pred dobrim letom dni ukazal napad na Ukrajino, je v javnem nagovoru svojo potezo med drugim upravičeval tudi z opominjanem na nezakonito in hegemonsko obnašanje Zahoda z Združenimi državami Amerike na čelu, ki da so vse od konca hladne vojne arogantno teptale mednarodne dogovore in pravila: najprej pri bombardiranju Beograda, nato pa v Libiji, Siriji, in - najpomembneje od vsega - v Iraku. Če tovrstno sklicevanje seveda nikakor ne legitimira ruske invazije sosednje slovanske države, pa je verjetno vendarle res, da je tako imenovana »koalicija voljnih« z napadom na Irak - ki je v veliki meri temeljil na lažnih obtožbah, prav tako pa ni prejel podpore v Združenih narodih - močno spremenila ne le pogled na upravičenost in dobronamernost zahodnih intervencij, ampak tudi na to, kaj sploh je in kaj ni dovoljeno v mednarodnem redu. Je torej prav ameriška invazija na Irak mednarodni oder spremenila v nekakšen nov »divji zahod«, kjer pravila nič več ne veljajo in šteje samo ekonomska in vojaška moč? O tem bomo premišljevali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predavatelja na katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Boštjana Udoviča, docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primoža Šterbenca ter radijskega kolega, novinarja dr. Tomaža Gerdena. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Zakaj v zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni filmi, ki svoje zgodbe umeščajo v t. i. večvesolje, v katerem poleg našega obstajajo še številni drugi, vzporedni svetovi?
Priporočil za vzgojo otrok in staršev je dandanes na voljo že kar obilje. Med knjižne uspešnice velikokrat sodijo ravno te o vzgoji. Ampak, katera vzgojna metoda je prava? Kako vzgajati otroke in sebe kot starša v duhu časa, kjer se vrednote posameznikov in družbe tako korenito spreminjajo – globoko smo v neoliberalizmu, kapitalizmu, življenje se vse bolj iz analognega seli v digitalno, na splet. Kaj je danes sploh ustrezna vzgoja, da bodo otroci in starši opremljeni za življenje? To se je v tokratni Intelekti spraševala voiteljica in avtorica oddaje Liana Buršič in z gosti strokovnjaki iskala odgovore: Ivana Gradišnik, vodja in ustanoviteljica slovenskega Familylaba, organizacije za podporo in pomoč staršem in pedagoškim delavcem, dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ter Marko Juhant - specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti.
Pred tremi leti se je zgodilo nepredstavljivo. Svet se je ustavil, države so ena za drugo uvedle stroga zaprtja, karantene, šolo in delo na daljavo. Družbeno in družabno življenje se je iz resničnega sveta preselilo za zaslone, kar je vplivalo tudi na intimna in partnerska življenja ljudi in hkrati razkrilo, da imajo različne družbe in kulture različne odnose do intimnosti, partnerstva, spolnosti in seksualnosti. V tokratni Intelekti raziskujemo vpliv kulture na človeško intimnost in seksualnost. Na Kongresu Evropskega združenja za spolno medicino, ki je letos prvič po izbruhu covidu potekal v živo, smo se pred mesecem dni v Rotterdamu pogovarjali z različnimi strokovnjakinjami in strokovnjaki seksologije in spolne medicine. V tokratni oddaji boste slišali tri strokovnjakainje, ki se vsaka s svojega zornega kota soočajo s težavami, ki jih povzroča nezmožnost različnih kultur in religijskih tradicij, da bi iskreno, odprto in na znanosti utemeljeno govorile o človekovi seksualnosti. Pogovori z njimi bodo izhodišče za pojasnila o spolnosti in seksulnosti z religiološkega in socialno psihološkega zornega kota. Vabljeni k poslušanju.
"Kljub drugačnemu prepričanju finance danes niso največji problem slovenskega zdravstva," pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča. "Res pa žal ne živimo v nebesih."
Ob mednarodnem prazniku žensk, smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o pomenu enakosti v družbi. Voditeljica Tita Mayer je v oddaji gostila zgodovinarko in raziskovalko dr. Manco G. Renko, asistentko ter zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele in direktorico Zavoda Maska Aljo Lobnik. Gostje so spregovorile o aktualnih problemih, s katerimi se soočajo ženske v vsej njihovi raznolikosti. Problematiko neenakosti so poskušale umestiti v širši družbeni kontekst in misliti morebitne poti k bolj napredni in vključujoči družbi prihodnosti.
Ob 70. obletnici diktatorjeve smrti skušamo dognati, kako je lahko vzpostavil absolutno oblast v Sovjetski zvezi, zakaj je njegova pot v epicenter zgodovine 20. stoletja tlakovana z milijoni trupel, pa tudi kakšni sta bili država in družba, ki ju je navsezadnje ustvaril
O trajnostnem razvoju, kulturni in biološki raznolikosti ter nujnih alternativah za 21. stoletje
Padec berlinskega zidu je vsaj za nekaj desetletij prinesel absolutno prevlado zahodnih držav na svetovnem geopolitičnem odru. Če smo se na zahodu ob tem potapljali v zmagoslaven občutek konca zgodovine, pa tovrstna politično-ekonomska ureditev sveta marsikomu ne ustreza tako zelo. Ne le Kitajski, državi, ki se je s skokovito gospodarsko rastjo zadnjih desetletij izkazala za največjo tekmico Združenih držav in želi imeti temu sorazmerno več vpliva v svetovni ureditvi, ampak tudi številnim drugim manj razvitim državam, ki v tem unipolarnem okolju ne vidijo najboljših pogojev za svoj razvoj. Ni torej presenetljivo, da se nekatere tako imenovane države globalnega juga skušajo na različne načine organizirati tudi mimo prevladujočih zahodnih institucij. V tokratni Intelekti se bomo posvečali morda najbolj odmevnemu izmed teh poizkusov, platformi, poimenovani BRICS, ki povezuje največje države v razvoju - Brazilijo, Indijo in Kitajsko - ter Rusijo in kasneje pridruženo, gospodarsko veliko šibkejšo Južno Afriko. Kako učinkovita in pomembna je zares ta povezava, katere članice imajo sicer skupno več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda? Ali BRICS s svojo investicijsko banko članicam prinaša otipljive ekonomske koristi ali so pomembnejše politične implikacije tega povezovanja? Ter kako se vse to spreminja v luči vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij, ki jo spremljajo? Gostje so politologa, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc in znanstvena sodelavka centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jana Arbeiter ter ekonomist Davor Vuchkovski, asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Zakaj je potrebno negovati tudi kolektivni spomin na boleča in travmatična poglavja naše kulturno-zgodovinske dediščine in kako to kar najbolje storiti?
Mladi se bodo pozitivno razvijali, ko bodo njihove prednosti usklajene z viri v njihovem okolju. Tako bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih, ki se kažejo v njihovih kompetentnosti, značaju, samozavesti, skrbi in povezanosti z okoljem, bolj verjetni, tvegano ali težavno vedenje pa bosta manj pogosta. Takšno prepričanje zagovarja perspektiva pozitivnega razvoja mladih, ki prinaša ne le teoretski okvir njihovega preučevanja, temveč tudi raziskave mladih in okolja, v katerem živijo. Več o pozitivnem razvoju mladih in o raziskavi Pedagoškega inštituta, ki je bila izvedena v obdobju ukrepov proti širitvi covida 19, izvemo v Intelekti.
V času vse večjega pomanjkanja dostopnih in kakovostnih stanovanj stanovanjske zadruge predstavljajo primerno alternativo. Pobudniki vidijo stanovanjske zadruge v prvi vrsti kot način solidarnega reševanja stanovanjske problematike, ki pa hkrati odgovarja na sodobne družbene izzive. Skozi stanovanjsko skupnost rešujejo problem osamljenosti starejših in mlajših ter spodbujajo premisleke in reorganizacijo praks skrbstvenega dela. Nenazadnje pa se zadruge po svetu kažejo kot izjemno uspešne v oblikovanju bolj trajnostnega bivanja. Kdaj bodo sodobne stanovanjske zadruge zaživele tudi pri nas? V tokratni Intelekti, ki jo pripravlja Miha Žorž.
Neveljaven email naslov