Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svet se danes vse hitreje in hitreje spreminja, nikjer na svetu pa spremembe niso tako obsežne in globoke kot na Kitajskem. 21. stoletje bo po mnenju številnih strokovnjakov v znamenju te azijske velesile, ki jo njeni prebivalci od nekdaj imenujejo osrednje cesarstvo. Toda kakšna je pravzaprav kitajska vizija sveta in kakšne družbene spremembe sta Kitajski prinesla hitri gospodarski vzpon in povsod navzoča visoka tehnologija?
Med številnimi negotovimi področji, o katerih je z nastopom novega ameriškega predsednika težko napovedati kaj trdnega, so tudi odnosi med dvema svetovnima velesilama – Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Zdi se namreč, da se drugo za drugim kršijo pravila, na katerih je v zadnjih desetletjih slonelo sodelovanje med državama. Donald Trump je na primer kar mimogrede napravil vprašljivo pravilo ene Kitajske, po katerem je Tajvan, vsaj kar zadeva diplomatske stike, neločljiv del te države – tega pravila so se držale vse ameriške administracije, odkar je predsednik Nixon leta 1979 znova vzpostavil diplomatske odnose s Pekingom. Kitajski je prav tako mimogrede zagrozil s trgovinsko vojno. Novi ameriški državni sekretar Rex Tillerson pa bi, recimo, Kitajski prepovedal dostop do spornih otočkov v Južnem kitajskem morju, na katerih gradi vojaška oporišča. Prihodnji odnosi med velesilama bodo zagotovo doživljali številne hude preizkuse.
Nagli gospodarski in tehnološki razvoj v zadnjih desetletjih je temeljito preobrazil kitajsko družbo in pomembno vplival na samopodobo Kitajcev. Kitajska se znova zaveda svoje moči in skuša to tudi pokazati, ne le svetu, ampak še bolj domači javnosti, poudarja sinolog prof. Mitja Saje. Rane, ki so jih kitajski samopodobi prizadejali opijske vojne in kolonializem, se namreč še vedno niso popolnoma zacelile. Na drugi strani je ostrejše nastopanje na svetovnem parketu tudi v interesu kitajske vojske, ki si tudi tako skuša pridobiti večji vpliv v domači politiki. V tej luči je treba razumeti tudi vse močnejšo kitajsko vojaško navzočnost v Južnem kitajskem morju.
Seveda pa je motiv za graditev vojaških oporišč na oddaljenih čereh Južnokitajskega morja tudi čisto ekonomski. Čeprav so na tem območju znatne zaloge nafte in plina, to pravzaprav ta hip ni ključnega pomena. Na njem je namreč izvršenih 5 ali 6 odstotkov transakcij svetovne trgovine, vrednih približno 5000 milijard dolarjev; to ni pomembno samo za Kitajsko, temveč tudi za Japonsko in Južno Korejo. V luči ambicioznega načrta kitajskega predsednika Xi Jinpinga , da vzpostavi sodobno različico svilne ceste, ki bi povezala celotno Evrazijo od Kitajske do zahodne Evrope – ne samo po kopnem, ampak tudi po morju – ima to območje v Južnem kitajskem morju pomembno strateško vlogo, poudarja ekonomist dr. Matevž Rašković.
Finančna kriza leta 2008 je Kitajsko naučila, da je lahko pretirana odvisnost od tujega povpraševanja in dogajanja na tujih trgih zelo nevarna. Aktivno se je preusmerila k spodbujanju domačega povpraševanja, pri tem pa se naslanja na hitro rastoči srednji razred. Spremembe, ki jih je prinesel vrtoglavi vzpon srednjega razreda na Kitajskem, v svetu nimajo primere. Pred 30-imi leti je le 24 odstotkov prebivalstva, ki je tedaj štelo le milijardo, živelo v mestih, danes pa je urbanega kar 53 odstotkov kitajskega prebivalstva. 400 ali 500 milijonov ljudi je torej v treh desetletjih zapustilo podeželje in se preselilo v mesta.
Srednji razred na Kitajskem seveda ni tako homogen, kot si po navadi predstavljamo. Toda v grobem se po generacijski logiki deli v dve večji skupini. Za skupino, starejšo od 35 let, še vedno velja, da daje prednost materialnemu porabništvu, pridobivanju statusnih simbolov ipd. Pri mlajših generacijah pa že stopajo v ospredje kakovost življenja, osebno zadovoljstvo in preživljanje prostega časa z družino, še razlaga dr. Rašković. To so generacije edincev, rojenih v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja – na Kitajskem jih pogosto imenujejo mali cesarji.
Te generacije, ker gre za edince, rojene v obdobju eksplozivnega razvoja, se morajo spoprijemati z izredno visokim pričakovanjem svojih staršev. Velika pa so tudi njihova lastna pričakovanja. Uspeh pomenijo visoke ocene v šoli, vpis na ugledno univerzo in dobro plačane službe. Resničnost je nato pogosto precej drugačna in prinaša številna razočaranja, razlaga študentka sinologije Sanela Kšela. Na kitajskih univerzah diplomira več kot 6 milijonov mladih na leto. Tudi tako obsežno gospodarstvo, kot je kitajsko, ne more zagotoviti primernih delovnih mest vsem šolanim mladim.
Specifičen je tudi kitajski spletni prostor, ki postaja središče družabnega in poslovnega življenja. Kitajska ima namreč na spletu popolnoma paralelen sistem. Večina svetovnih spletnih velikanov, ki sicer obvladujejo večino svetovnega spleta drugod, ima na Kitajskem le obrobno vlogo ali pa jih tam sploh ni. To pa ne pomeni, da kitajski splet tehnološko gledano zaostaja, prej nasprotno. V zadnjih letih številne tehnološke rešitve že prekašajo svoje zahodne vzporednice.
Visoko tehnološki je konec koncev tudi t.i. Zlati ščit oziroma Veliki kitajski požarni zid, kot so ga poimenovali v šali. Sistem, ki onemogoča dostopanje do določenih vsebin oziroma ponudnikov, je tehnološko zelo napreden in omogoča tako cenzuriranje določenih vsebin kot spremljanje vedenja spletnih uporabnikov na Kitajskem.
V Evropi smo sorazmerno občutljivi glede vprašanja zasebnosti na spletu in se precej ukvarjamo s tem, kaj z našimi podatki pravzaprav počnejo različna spletna podjetja. Na Kitajskem to vprašanje ni v ospredju. Vsekakor tudi tamkajšnja podjetja zbirajo velikanske količine podatkov o kitajskih uporabnikih spleta, pri tem pa ima lahko eno samo podjetje še veliko natančnejši vpogled v življenjske navade uporabnikov, kot je mogoče v preostalem svetu.
Splet uporablja 50 odstotkov Kitajcev, to pomeni več kot 700 milijonov ljudi. To počnejo po večini s pametnimi telefoni. Na področju mobilnih plačil in pretakanja različnih vsebin na mobilne naprave Kitajska prekaša tudi Združene države Amerike. Ena najbolj priljubljenih aplikacij je na primer Wechat, ki se lahko pohvali z več kot 800 milijoni aktivnih uporabnikov in v eni aplikaciji združuje različne storitve. Deluje kot družabno omrežje, na splošno je v uporabi za pošiljanje hipnih sporočil, tako zasebnih in poslovnih, za klepetanje in objavljanje fotografij. Njena ključna prednost pa je, da omogoča tudi finančne transakcije, pa naj gre za spletne nakupe ali plačilo čisto konkretnega kosila v restavraciji. Vsestranska uporabnost te aplikacije je ključna za njen uspeh, posledica tega pa je, da je danes povezana z precejšnjim delom spletnih življenj kitajskih uporabnikov, tako zasebnih kot poslovnih.
Nagli razvoj je seveda Kitajski prinesel tudi številne težave. Ena največjih, dobro vidna tudi iz Zemljine orbite, je izredna onesnaženost zraka. Kitajska mesta se danes že skoraj pregovorno kopajo v smogu, dovoljena vrednost trdih delcev v zraku je pogosto večkratno presežena. To se opazno pozna tudi na zdravju kitajskih prebivalcev – pričakovana življenjska doba na Kitajskem je predvsem zaradi tega razloga že začela padati.
Temeljni razlog za hudo onesnaženje je, da je edini energent, ki ga ima Kitajska veliko, premog. Ob tem je na Kitajskem še vedno izredno veliko termoelektrarn in tovarn, ki so tehnološko zastarele. Kitajska v svetu daleč vodi po količini energije, ki jo lahko zagotovi s premogom – kapaciteta kitajskih termoelektrarn je približno 1100 GW, hkrati pa te niso popolnoma izkoriščene. Tudi na Kitajskem pa se smernice počasi obračajo. Vse nadaljnje graditve termoelektrarn na premog so prejšnji teden ustavili – v načrtih ali že v postopku graditve je bilo več kot sto novih. Načrtujejo tudi zaprtje številnih obstoječih termoelektrarn, ob tem pa se zelo intenzivno vlaga v sončne in vetrne elektrarne. Toda glede na samo količino teh objektov se bo učinek pokazal šele čez čas.
Huda ekološka katastrofa je spodbudila tudi iskanje alternativnih pristopov. Po vsej državi na primer izvajajo različne poskusne projekte, s katerimi preizkušajo različne oblike bolj trajnostno naravnanih, samozadostnih skupnosti, različnih oblik recikliranja in gospodarstva, ki temelji na čim manjšem okoljskem odtisu. Tako na manjših skupnostih preverjajo različne pristope in njihovo učinkovitost v praksi. Glede tega postaja današnja Kitajska tudi nekakšen laboratorij različnih družbenih praks, razlaga dr. Helena Motoh.
Vprašanje, ali bo torej 21. stoletje kitajsko, ostaja odprto, toda ne glede na razvoj dogodkov je jasno, da bo azijska velesila v njem imela eno ključnih vlog.
899 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Svet se danes vse hitreje in hitreje spreminja, nikjer na svetu pa spremembe niso tako obsežne in globoke kot na Kitajskem. 21. stoletje bo po mnenju številnih strokovnjakov v znamenju te azijske velesile, ki jo njeni prebivalci od nekdaj imenujejo osrednje cesarstvo. Toda kakšna je pravzaprav kitajska vizija sveta in kakšne družbene spremembe sta Kitajski prinesla hitri gospodarski vzpon in povsod navzoča visoka tehnologija?
Med številnimi negotovimi področji, o katerih je z nastopom novega ameriškega predsednika težko napovedati kaj trdnega, so tudi odnosi med dvema svetovnima velesilama – Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Zdi se namreč, da se drugo za drugim kršijo pravila, na katerih je v zadnjih desetletjih slonelo sodelovanje med državama. Donald Trump je na primer kar mimogrede napravil vprašljivo pravilo ene Kitajske, po katerem je Tajvan, vsaj kar zadeva diplomatske stike, neločljiv del te države – tega pravila so se držale vse ameriške administracije, odkar je predsednik Nixon leta 1979 znova vzpostavil diplomatske odnose s Pekingom. Kitajski je prav tako mimogrede zagrozil s trgovinsko vojno. Novi ameriški državni sekretar Rex Tillerson pa bi, recimo, Kitajski prepovedal dostop do spornih otočkov v Južnem kitajskem morju, na katerih gradi vojaška oporišča. Prihodnji odnosi med velesilama bodo zagotovo doživljali številne hude preizkuse.
Nagli gospodarski in tehnološki razvoj v zadnjih desetletjih je temeljito preobrazil kitajsko družbo in pomembno vplival na samopodobo Kitajcev. Kitajska se znova zaveda svoje moči in skuša to tudi pokazati, ne le svetu, ampak še bolj domači javnosti, poudarja sinolog prof. Mitja Saje. Rane, ki so jih kitajski samopodobi prizadejali opijske vojne in kolonializem, se namreč še vedno niso popolnoma zacelile. Na drugi strani je ostrejše nastopanje na svetovnem parketu tudi v interesu kitajske vojske, ki si tudi tako skuša pridobiti večji vpliv v domači politiki. V tej luči je treba razumeti tudi vse močnejšo kitajsko vojaško navzočnost v Južnem kitajskem morju.
Seveda pa je motiv za graditev vojaških oporišč na oddaljenih čereh Južnokitajskega morja tudi čisto ekonomski. Čeprav so na tem območju znatne zaloge nafte in plina, to pravzaprav ta hip ni ključnega pomena. Na njem je namreč izvršenih 5 ali 6 odstotkov transakcij svetovne trgovine, vrednih približno 5000 milijard dolarjev; to ni pomembno samo za Kitajsko, temveč tudi za Japonsko in Južno Korejo. V luči ambicioznega načrta kitajskega predsednika Xi Jinpinga , da vzpostavi sodobno različico svilne ceste, ki bi povezala celotno Evrazijo od Kitajske do zahodne Evrope – ne samo po kopnem, ampak tudi po morju – ima to območje v Južnem kitajskem morju pomembno strateško vlogo, poudarja ekonomist dr. Matevž Rašković.
Finančna kriza leta 2008 je Kitajsko naučila, da je lahko pretirana odvisnost od tujega povpraševanja in dogajanja na tujih trgih zelo nevarna. Aktivno se je preusmerila k spodbujanju domačega povpraševanja, pri tem pa se naslanja na hitro rastoči srednji razred. Spremembe, ki jih je prinesel vrtoglavi vzpon srednjega razreda na Kitajskem, v svetu nimajo primere. Pred 30-imi leti je le 24 odstotkov prebivalstva, ki je tedaj štelo le milijardo, živelo v mestih, danes pa je urbanega kar 53 odstotkov kitajskega prebivalstva. 400 ali 500 milijonov ljudi je torej v treh desetletjih zapustilo podeželje in se preselilo v mesta.
Srednji razred na Kitajskem seveda ni tako homogen, kot si po navadi predstavljamo. Toda v grobem se po generacijski logiki deli v dve večji skupini. Za skupino, starejšo od 35 let, še vedno velja, da daje prednost materialnemu porabništvu, pridobivanju statusnih simbolov ipd. Pri mlajših generacijah pa že stopajo v ospredje kakovost življenja, osebno zadovoljstvo in preživljanje prostega časa z družino, še razlaga dr. Rašković. To so generacije edincev, rojenih v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja – na Kitajskem jih pogosto imenujejo mali cesarji.
Te generacije, ker gre za edince, rojene v obdobju eksplozivnega razvoja, se morajo spoprijemati z izredno visokim pričakovanjem svojih staršev. Velika pa so tudi njihova lastna pričakovanja. Uspeh pomenijo visoke ocene v šoli, vpis na ugledno univerzo in dobro plačane službe. Resničnost je nato pogosto precej drugačna in prinaša številna razočaranja, razlaga študentka sinologije Sanela Kšela. Na kitajskih univerzah diplomira več kot 6 milijonov mladih na leto. Tudi tako obsežno gospodarstvo, kot je kitajsko, ne more zagotoviti primernih delovnih mest vsem šolanim mladim.
Specifičen je tudi kitajski spletni prostor, ki postaja središče družabnega in poslovnega življenja. Kitajska ima namreč na spletu popolnoma paralelen sistem. Večina svetovnih spletnih velikanov, ki sicer obvladujejo večino svetovnega spleta drugod, ima na Kitajskem le obrobno vlogo ali pa jih tam sploh ni. To pa ne pomeni, da kitajski splet tehnološko gledano zaostaja, prej nasprotno. V zadnjih letih številne tehnološke rešitve že prekašajo svoje zahodne vzporednice.
Visoko tehnološki je konec koncev tudi t.i. Zlati ščit oziroma Veliki kitajski požarni zid, kot so ga poimenovali v šali. Sistem, ki onemogoča dostopanje do določenih vsebin oziroma ponudnikov, je tehnološko zelo napreden in omogoča tako cenzuriranje določenih vsebin kot spremljanje vedenja spletnih uporabnikov na Kitajskem.
V Evropi smo sorazmerno občutljivi glede vprašanja zasebnosti na spletu in se precej ukvarjamo s tem, kaj z našimi podatki pravzaprav počnejo različna spletna podjetja. Na Kitajskem to vprašanje ni v ospredju. Vsekakor tudi tamkajšnja podjetja zbirajo velikanske količine podatkov o kitajskih uporabnikih spleta, pri tem pa ima lahko eno samo podjetje še veliko natančnejši vpogled v življenjske navade uporabnikov, kot je mogoče v preostalem svetu.
Splet uporablja 50 odstotkov Kitajcev, to pomeni več kot 700 milijonov ljudi. To počnejo po večini s pametnimi telefoni. Na področju mobilnih plačil in pretakanja različnih vsebin na mobilne naprave Kitajska prekaša tudi Združene države Amerike. Ena najbolj priljubljenih aplikacij je na primer Wechat, ki se lahko pohvali z več kot 800 milijoni aktivnih uporabnikov in v eni aplikaciji združuje različne storitve. Deluje kot družabno omrežje, na splošno je v uporabi za pošiljanje hipnih sporočil, tako zasebnih in poslovnih, za klepetanje in objavljanje fotografij. Njena ključna prednost pa je, da omogoča tudi finančne transakcije, pa naj gre za spletne nakupe ali plačilo čisto konkretnega kosila v restavraciji. Vsestranska uporabnost te aplikacije je ključna za njen uspeh, posledica tega pa je, da je danes povezana z precejšnjim delom spletnih življenj kitajskih uporabnikov, tako zasebnih kot poslovnih.
Nagli razvoj je seveda Kitajski prinesel tudi številne težave. Ena največjih, dobro vidna tudi iz Zemljine orbite, je izredna onesnaženost zraka. Kitajska mesta se danes že skoraj pregovorno kopajo v smogu, dovoljena vrednost trdih delcev v zraku je pogosto večkratno presežena. To se opazno pozna tudi na zdravju kitajskih prebivalcev – pričakovana življenjska doba na Kitajskem je predvsem zaradi tega razloga že začela padati.
Temeljni razlog za hudo onesnaženje je, da je edini energent, ki ga ima Kitajska veliko, premog. Ob tem je na Kitajskem še vedno izredno veliko termoelektrarn in tovarn, ki so tehnološko zastarele. Kitajska v svetu daleč vodi po količini energije, ki jo lahko zagotovi s premogom – kapaciteta kitajskih termoelektrarn je približno 1100 GW, hkrati pa te niso popolnoma izkoriščene. Tudi na Kitajskem pa se smernice počasi obračajo. Vse nadaljnje graditve termoelektrarn na premog so prejšnji teden ustavili – v načrtih ali že v postopku graditve je bilo več kot sto novih. Načrtujejo tudi zaprtje številnih obstoječih termoelektrarn, ob tem pa se zelo intenzivno vlaga v sončne in vetrne elektrarne. Toda glede na samo količino teh objektov se bo učinek pokazal šele čez čas.
Huda ekološka katastrofa je spodbudila tudi iskanje alternativnih pristopov. Po vsej državi na primer izvajajo različne poskusne projekte, s katerimi preizkušajo različne oblike bolj trajnostno naravnanih, samozadostnih skupnosti, različnih oblik recikliranja in gospodarstva, ki temelji na čim manjšem okoljskem odtisu. Tako na manjših skupnostih preverjajo različne pristope in njihovo učinkovitost v praksi. Glede tega postaja današnja Kitajska tudi nekakšen laboratorij različnih družbenih praks, razlaga dr. Helena Motoh.
Vprašanje, ali bo torej 21. stoletje kitajsko, ostaja odprto, toda ne glede na razvoj dogodkov je jasno, da bo azijska velesila v njem imela eno ključnih vlog.
Gentrifikacija je pojem, s katerim se srečujemo vse pogosteje. Gre za spreminjanje pretežno bivalnih mestnih predelov z lokalnim prebivalstvom s pozidavo ali prenovo v predele s turistično in storitveno namembnostjo višjega razreda. Gentrifikacija je lahko nekaj koristnega ali nekaj povsem nasprotnega. Je lahko prenova mestnih središč in oživljanje vsebin, ki so se iz mest umaknile, lahko pa pomeni tudi prevzem mestih središč s strani bolj premožne demografske skupine in izrinjanje manj premožnih, študentov, starejših, prekarnih kreativcev, torej ravno tistih skupin, ki mestom dajejo avtentičnost in vsebino. Nenazadnje gentrifikacijo lahko razumemo tudi kot obliko družbenega nadzora. Kako se v spremenjenih urbanih vsebinah znajdejo te skupine, kako se posledice gentrifikacije odražajo na življenju starejše populacije? V tokratni intelekti bosta svoje misli na to temo predstavila arhitekta Meta Kutin in Miloš Kosec.
Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni, praznično obarvani Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tudi na področju znanosti in v akademski sferi ni nič bolje. O tem, zakaj ženske na svojih kariernih poteh trčijo ob stekleni strop tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali? O položaju žensk v znanosti v tokratni Intelekti z voditeljico Tito Mayer.
Kdo neki so ljudje, ki se odločijo za tako poglobljeno učenje slovenščine, da se lahko potem lotijo literarnega prevoda? In kaj jih na naši književnosti privlači, da pri prevajanju navsezadnje vztrajajo leta in leta?
Letošnjega 16. septembra je minilo 30 let od smrti ikoničnega smučarja Roka Petroviča. Umrl je star komaj 27 let. Še za časa njegovega življenja ga je poleg izjemne priljubljenosti med ljubitelji smučanja, obdajala tudi nekakšna avra skrivnostnosti in posebneža. Rok Petrovič je vsekakor izstopal iz takratnih okvirjev predstav o športniku, smučarju. Bil je tudi inovator, učenjak, filozof, humanist, ljubitelj glasbe, lepih umetnosti nasploh in še in še. Kdo vse je zares bil? O tem se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z ljudmi, ki so ga poznali, mu bili blizu, tudi po duhu, raziskovali njegovo življenje in vedo, zakaj je dragoceno, da se ga spominjamo. V tokratni Intelekti so kot gostje sodelovali Jure Košir - nekdanji športnik, vrhunski smučar, Pero Lovšin - glasbenik in nekdanji športni novinar ter Boštjan Videmšek - priznani raziskovalni novinar in pisatelj.
Alojz Ihan, Alenka Zupančič, Marina Dermastia in Tomaž Zwitter o dvomu in kritičnem razumu
Viralni trend na družabnih omrežjih, t.i. »stay at home girlfriends«, kar pomeni punce, partnerke, povečini mlade ženske, ki ostajajo doma, gospodinjijo in so finančno odvisne od partnerja, ti viralni videi imajo več deset, celo sto milijonske oglede. Medtem pa narašča tudi odstotek žena in mater, ki ostajajo doma, brez službe, gospodinjijo in skrbijo za otroke. Sploh v ZDA, kar 24 odstotkov ameriških mater je doma, lansko leto jih je bilo 15 odstotkov. Tudi v Veliki Britaniji je trenutno doma skoraj milijon in pol staršev, od tega velika večina žensk. Kaj se dogaja v družbi, da ženske ostajajo doma, se na nek način vračajo v vloge gospodinj iz 50-ih let prejšnjega stoletja? Na to kompleksno temo smo iskali odgovore, razloge v Intelekti z gostjami. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila dr. Veroniko Tašner, izredno profesorico za področje sociologije edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Tanjo Buda, doktorsko študentko socialnega dela na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in Tonjo Jerele, mlado raziskovalko in zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede ter podpredsednico Ženskega lobija Slovenije.
Kritike, da na področju uporabe konoplje v Sloveniji že leta in desetletja zaostajamo za drugimi državami, so vedno glasnejše. Nekatere so upravičene, druge ne
Učinek podnebnih sprememb v obliki ekstremnih vremenskih katastrof smo to poletje zelo nazorno občutili in skoraj povsod po svetu njihova frekvenca, naj gre za poplave, orkane, suše, požare ali vročinske rekorde naglo narašča. A zelo verjetno je, da smo šele pri uvodnih dejanjih mnogo bolj brutalne podnebne predstave v bližnji prihodnosti. Pomemben del odgovorov, zakaj je temu tako, se skriva v oceanih. Ti so v preteklosti absorbirali večji del presežne toplote in znaten del naših izpustov ogljikovega dioksida in se pri tem tudi občutno segreli. S tem in ob vse hitrejšem taljenju ledu na polih pa se spreminja tudi njihova dinamika; z daljnosežni posledicami za ves svet. V današnji Intelekti se bomo posvetili nekaterim vidikom kompleksnega dogajanja v svetovnih morjih in oceanih. Na naše kraje najbolj neposredno vplivata vse toplejša severni Atlantik in Sredozemsko morje. Še hitreje in po aktualnih opozorilih znanstvenikov s še bolj alarmantnimi posledicami za svet se segreva Južni ocean, ki obdaja Antarktiko in vse hitreje načenja tamkajšnji ledeni oklep. Za piko na i pa je - po sedmih letih - znova sezona močnega El Nina, cikličnega pojava v Tihem oceanu, ki značilno požene temperaturne trende navzgor ter temeljito preobrne in zaostri vremenske vzorce marsikod po svetu.
Ko je Kitajska konec lanskega leta po večletnem strogem zapiranju gospodarstva zaradi epidemije koronavirusa spremenila svojo politiko in državo ponovno odprla, so ekonomisti po vsem svetu pričakovali visok skok ekonomske rasti drugega največjega svetovnega gospodarstva. In vendar iz Pekinga prihajajo manj spodbudne novice: hude težave kitajskih nepremičninskih gigantov in gradbenega sektorja, upad izvoza, skromna domača poraba, manj zanimanja tujih investitorjev, grozeča deflacija in velika brezposelnost mladih. Kaj se torej dogaja z gospodarstvom azijske velesile, ki že zaradi svoje velikosti neobhodno vpliva tudi na celotno svetovno ekonomsko sliko? Gre za resne gospodarske težave ali pa so ocene Zahoda, ki je Kitajski že večkrat napovedoval skorajšnji kolaps, tudi tokrat pretirane? Kateri so ekonomski, družbeni in geopolitični vzroki za upočasnjevanje gospodarstva države, ki je dolga desetletja rastlo z vrtoglavo hitrostjo? Ter kaj vse to pomeni za kitajsko družbeno-politično stabilnost ter nenazadnje tudi legitimnost kitajske komunistične partije?
Evropska unija je z novo zakonodajo o digitalnih storitvah določila nova pravila za 19 zelo velikih spletnih platform. Te bodo morale omejiti ciljano oglaševanje, zbiranje in hranjenje podatkov, uporabnice in uporabnike pa ščititi pred dezinformacijami, nezakonitimi vsebinami in drugimi družbenimi tveganji. Podjetjem nova pravila nalagajo tudi oceno sistemskih tveganj njihovih izdelkov, večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, zakonodaja pa še posebej ščiti najbolj ranljive in prepoveduje ciljano oglaševanje mladoletnicam in mladoletnikom. Od velikih platform zahteva večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, uporabnice in uporabniki facebooka in instagrama denimo, se bodo lahko odločali o tem, čigave objave bodo videli in v kakšnem vrstnem redu – izbrali bodo lahko kronološko časovnico in vidnost objav tistih ljudi in profilov, ki jim dejansko sledijo.
Odstranjevanje posledic katastrofalnih poplav, ki so Slovenijo zajele v začetku avgusta še vedno poteka. Ob tem so seveda v ospredju predvsem skrb za življenja in varnost ljudi, vzpostavitev osnovne infrastrukture in zagotovitev primernih bivalnih prostorov za prizadete ter čim hitrejša vzpostavitev družbenih mehanizmov in sistemov na prizadetih območjih. A kmalu bo prišel tudi čas za razmislek, kako se bomo morali v prihodnje odločati o umeščanju objektov in naselij v prostor, torej kje in kako graditi, kakšne oblike bivanja spodbujati ter predvsem bolj zaupati stroki in jo tudi upoštevati. Najhujša naravna nesreča v Sloveniji je zato priložnost, da prevrednotimo nekatere stereotipe in se bolje pripravimo na prihodnost. V tokratni Intelekti se Miha Žorž pogovarja z arhitektoma Milošem Koscem in Matevžem Grando.
Kako se skozi prizmo idej in konceptov, ki jih danes razvija teologija, kaže svet 21. stoletja – od podnebnih sprememb prek razmaha umetne inteligence do vojne v Ukrajini?
Pri nas so razvili najnatančnejšo metodo za določanje starosti papirja Kako stara je knjiga, ki jo držimo v roki? Običajno lahko pogledamo letnico natisa. A če je knjiga starejša in letnice ni, lahko določanje starosti postane precej bolj negotovo početje. V knjižnicah je na tisoče knjig, katerih starost še vedno ni znana, ocene pa so lahko napačne tudi za desetletje ali več. Tu so tudi denimo številne slike in dokumenti, za katere se ne ve, ali so pristni ali morda ponarejeni, kar ima seveda znaten vpliv na njihovo ceno. A vendar v samem papirju se skrivajo zelo jasni indici, kdaj je papir nastal, le da jih ni preprosto razbrati. Zdaj pa so znanstveniki pri nas razvili do zdaj najnatančnejšo metodo določanja starosti papirja, ki starost določi na dve leti natančno. S tem so se odprle številne nove možnosti ne samo pri datiranju knjig, ampak tudi pri določanju pristnosti dokumentov, pri forenzičnih raziskavah in na številnih drugih področjih. Za tem uspehom pa se skriva tudi zanimiva zgodba o papirju in njegovih spremembah skozi čas.
Vplivneži z objavami na Instagramu, Utubu, Tik -Toku so bili sprva nekakšni seli, orodja za komercialna sporočila s katerimi so nam poskušali prodati izdelke. Ko se je v to vmešala še kulturna in politična industrija, so stvari postale bolj kompleksne. Vplivneži svojim sledilcem ne prodajajo le izdelkov, temveč tudi način življenja in ideje. Industrija vplivništva se razteza od globalnih zvezd kot so družina Kardashian, pa vse do mikro vplivnežev, ki imajo bolj nišne interese. Kaj jim je skupnega, kakšna je industrija vplivništva danes ali še drugače, s populističnim naslovom - med Elonom Muskom in golozadnjičnimi ter golotorznimi instagram ponudniki super potentnih napitkov - kdo so pravi vplivneži in na kaj zares vplivajo? Za debato, odgovore, pa tudi nove razmisleke o tej kompleksni temi, ki je zaobjela resničnost že skorajda slehernega uporabnika svetovnega spleta je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič v studio 1. programa Radia Slovenija povabila gosta: Valentino Smej Novak, založnico in kolumnistko ter dr. Dana Podjeda, antropologa z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.
V naslednjih minutah bomo spregovorile o raziskavi, ki je pod drobnogled vzela položaj žensk na slovenskem podeželju. Dejstvo je, da na podeželju živi kar polovica slovenskega prebivalstva. Zaradi stanovanjske krize se vedno več mladih oseb odloča za selitev iz mest v predmestna naselja, manjše kraje in vasi. Kaj vse pa prinaša življenje na podeželju, za katerega pregovorno veljajo bolj tradicionalne družbene vrednote? Kakšna so kolektivna pričakovanja in norme ruralnih skupnosti? Kdo ima na podeželju glavno besedo? Kdo odloča o pomembnih stvareh in kdo skrbi za dom ter gospodinji? Kako živijo ženske na podeželju? Imajo enake možnosti kot moški? V kakšnih partnerstvih živijo? Kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Koliko prostega časa imajo? V kolikšnem deležu so lastnice nepremičnin in zemljišč? Kakšen je njihov ekonomski položaj? Socialna varnost? In kako slednje vpliva na pojavnost nasilja nad njimi? O vsem tem v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Prvo vprašanje: Ali ima otrok lahko tri starše – gene treh staršev? In drugo vprašanje: Ali zarodek lahko nastane brez ženske in moške spolne celice – torej brez jajčeca in brez spermija?
Bodo čez nekaj let učenci imeli ešolsko torbo in bodo brali le z zaslonov? Bodo v vrtcu digitalni kotički? Bodo učenci dobili še en obvezni predmet? Kakšno digitalizacijo, ki jo obljublja reforma šolstva, sploh zagovarja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje? Pomislekov in odprtih vprašanj je veliko, saj strokovnjaki opozarjajo na negativne učinke pretirane uporabe zaslonov, na razlike med branjem z zaslonov in s papirja ter na vplivanje tehnologije na avtonomijo učiteljev. Kako v šole in v učni proces torej uvajati moderno tehnologijo, kako zvišati digitalne kompetence učiteljev in digitalno pismenost mladih ter na kaj pri procesu digitalizacije ne smemo pozabiti? To so vprašanja, ki si jih zastavljamo v tokratni Intelekti.
Kako se bo živelo v našem drugem največjem mestu, če bodo zaradi krpanja luknje v občinskem proračunu tamkajšnji socialni, kulturni, športni in mladinski programi ostali brez ključnih sredstev? Pa tudi: zakaj se zdi v Sloveniji vselej najlažje varčevati prav pri sociali in kulturi?
Ob 300. obletnici rojstva velikega škotskega razsvetljenskega misleca, očeta sodobne ekonomije in moralnega filozofa se sprašujemo, ali je bil Smith res zagovornik neusmiljene logike prostih trgov, za kakršnega so ga razglasili kasnejši privrženci deregulacije in umika države iz gospodarstva?
Neveljaven email naslov