Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali razlog tiči v genetiki, ali so posredi dejavniki iz okolja?
Pred dobrim mesecem je v strokovni in tudi širši javnosti odjeknil podatek o hitrem upadanju števila semenčic v moški semenski tekočini. Mednarodna študija je razkrila, da se je pri moških, ki živijo v deželah razvitega sveta, število spermijev v zadnjih štirih desetletjih zmanjšalo za več kot polovico.
Leta 1971 so imeli moški 99 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine, do leta 2011 je koncentracija padla na 47 milijonov. Svetovna zdravstvena organizacija je mejo, ki lahko predstavlja oviro za naravno oploditev, postavila na 40 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine. Manjše število pomeni slabšo kakovost semenske tekočine. Je tudi indikator slabšega zdravstvenega stanja moških in napoveduje višjo smrtnost.
Kaj to pomeni za moško plodnost? Ali bo človeštvo izumrlo? Kaj je povzročilo tako drastičen upad? Na ta in še druga pereča vprašanja v oddaji Intelekta odgovarjajo domači in tuji strokovnjaki.
Odzvali so se: soavtor mednarodne raziskave dr. Hagai Levine s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, dr. Alenka Hodžić s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana, dr. Milan Reljič z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC Maribor, dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete in dr. Branko Zorn z Oddelka za andrologijo UKC Ljubljana.
Mednarodna skupina raziskovalcev, ki jo je vodil dr. Hagai Levine, je pregledala več tisoč študij, ki so pod drobnogled vzele število semenčic pri moških iz Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Zaradi strogih kriterijev je v poštev prišlo le 185 študij, ki so nastale med letoma 1971 in 2011. Podatki pravijo, da je v tem obdobju število spermijev padlo iz 99 milijonov na mililiter semenske tekočine na le 47 milijonov. Dr. Levine: "Razkrili smo prav šokanten upad števila spermijev – padla je tako koncentracija kot njihovo celotno število. Oba sta se pri moških iz zahodnih držav – tudi iz Slovenije – v slabih štirih desetletjih zmanjšala za več kot 50 odstotkov. Lahko si predstavljate, da gre za zelo velik padec, ki kaže na porast neplodnosti med moškimi in na njihovo slabše zdravstveno stanje. Vendar to še ni vse. Ko smo pregledali študije, ki so nastale po letu 1995, smo ugotovili, da se trend še ni ustavil. Nasprotno: število spermijev še vedno upada in celo vedno hitreje."
Specialist javnega zdravja pojasnjuje, da so z raziskavo zajeli skoraj 43.000 moških. "Ena od težav pri tovrstnih študijah se pojavlja pri izboru ustrezne populacije moških, ki jo bomo preučevali. Če bi namreč obravnavali le moške, ki so prišli na klinike za zdravljenje neplodnosti, bi bili rezultati pristranski in ne bi pokazali prave slike. Zato smo te raziskave izključili. Pregledali smo več tisoč študij in upoštevali le meritve med splošno moško populacijo – na primer med študenti in naborniki, pa tudi med partnerji neplodnih žensk in moškimi, ki so pravkar postali očetje. Med zahodnjaki smo prav v vseh skupinah zabeležili zmanjšanje števila semenčic." Ti moški niso nujno neplodni, saj njihova koncentracija semenčic presega kriterije za plodnost, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.
Povezava do študije: https://academic.oup.com/humupd/article-lookup/doi/10.1093/humupd/dmx022
"V študiji nismo iskali vzrokov, vendar kot strokovnjak s tega področja lahko potrdim, da se je v zadnjem obdobju zelo povečala naša izpostavljenost različnim kemikalijam. Na zahodu smo pogosto v stiku s snovmi, kot so pesticidi in ftalati, za katere vemo, da škodljivo vplivajo na nastajanje semenčic. To pa bi morali dokazati še z dodatnimi raziskavami. Znano pa nam je že tudi, kako na semensko tekočino vpliva življenjski slog. Še posebej škodljiva sta kajenje in debelost. Tudi na tem področju moramo narediti več," opozarja Levine.
"Menim, da prihodnosti ne smemo zgolj napovedovati, ampak jo moramo spremeniti. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da trend upadanja števila semenčic zaustavimo in ga obrnemo navzgor. Lahko bo trajalo dlje časa, saj smo v naše okolje spustili že veliko kemikalij. Te povzročajo tudi epigenetske spremembe, ki se prenašajo na naslednje generacije. Trenutno bi morali še resneje proučiti vzroke za upad števila semenčic. Spremeniti pa bi morali tudi nekatere predpise glede uporabe škodljivih snovi. Naša študija nas opozarja, da se moramo v prihodnje bolje zaščititi. Vsak posameznik, vsi, ki poslušate: poskrbite za zdrav življenjski slog in če se le da, se izognite kemikalijam, ki lahko škodujejo vaši semenski tekočini," svetuje dr. Hagai Levine.
Podatki kažejo, da se z vprašanjem neplodnosti v Sloveniji sreča že kar vsak šesti par. Kadar zdravniki odkrijejo vzrok, je v polovici primerov posredi moška neplodnost. Zaskrbljenost vzbuja zlasti podatek o veliki hitrosti upadanja števila semenčic; kakovost moškega semena se slabša. Vzroke za ta negativen trend moramo najprej poiskati v našem okolju, obremenjenem s hormonskimi motilci in drugimi toksičnimi kemikalijami.
Izraz »endokrini motilci« so strokovnjaki začeli uporabljati ob koncu 20. stoletja, ko so začeli ugotavljati, da nekatere snovi iz okolja vplivajo na delovanje hormonskega sistema pri ljudeh in živalih. Številne snovi, ki se med seboj razlikujejo po kemični sestavi, lahko motijo delovanje hormonov tudi v času razvoja moških spolnih organov. Med hormonske motilce uvrščamo nekatere pesticide, bisfenol, DDT, PCB, ftalate in dioksin.
Še nedolgo nazaj je bila neplodnost skoraj nepremagljiva. Zdaj pa sodobna medicina že pozna tehnike in metode, s katerimi se lahko uspešno zoperstavimo tudi najtežjim primerom. Vendar smo za zdaj še na varni strani – vprašanje pa je, kako dolgo še?
901 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Ali razlog tiči v genetiki, ali so posredi dejavniki iz okolja?
Pred dobrim mesecem je v strokovni in tudi širši javnosti odjeknil podatek o hitrem upadanju števila semenčic v moški semenski tekočini. Mednarodna študija je razkrila, da se je pri moških, ki živijo v deželah razvitega sveta, število spermijev v zadnjih štirih desetletjih zmanjšalo za več kot polovico.
Leta 1971 so imeli moški 99 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine, do leta 2011 je koncentracija padla na 47 milijonov. Svetovna zdravstvena organizacija je mejo, ki lahko predstavlja oviro za naravno oploditev, postavila na 40 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine. Manjše število pomeni slabšo kakovost semenske tekočine. Je tudi indikator slabšega zdravstvenega stanja moških in napoveduje višjo smrtnost.
Kaj to pomeni za moško plodnost? Ali bo človeštvo izumrlo? Kaj je povzročilo tako drastičen upad? Na ta in še druga pereča vprašanja v oddaji Intelekta odgovarjajo domači in tuji strokovnjaki.
Odzvali so se: soavtor mednarodne raziskave dr. Hagai Levine s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, dr. Alenka Hodžić s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana, dr. Milan Reljič z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC Maribor, dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete in dr. Branko Zorn z Oddelka za andrologijo UKC Ljubljana.
Mednarodna skupina raziskovalcev, ki jo je vodil dr. Hagai Levine, je pregledala več tisoč študij, ki so pod drobnogled vzele število semenčic pri moških iz Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Zaradi strogih kriterijev je v poštev prišlo le 185 študij, ki so nastale med letoma 1971 in 2011. Podatki pravijo, da je v tem obdobju število spermijev padlo iz 99 milijonov na mililiter semenske tekočine na le 47 milijonov. Dr. Levine: "Razkrili smo prav šokanten upad števila spermijev – padla je tako koncentracija kot njihovo celotno število. Oba sta se pri moških iz zahodnih držav – tudi iz Slovenije – v slabih štirih desetletjih zmanjšala za več kot 50 odstotkov. Lahko si predstavljate, da gre za zelo velik padec, ki kaže na porast neplodnosti med moškimi in na njihovo slabše zdravstveno stanje. Vendar to še ni vse. Ko smo pregledali študije, ki so nastale po letu 1995, smo ugotovili, da se trend še ni ustavil. Nasprotno: število spermijev še vedno upada in celo vedno hitreje."
Specialist javnega zdravja pojasnjuje, da so z raziskavo zajeli skoraj 43.000 moških. "Ena od težav pri tovrstnih študijah se pojavlja pri izboru ustrezne populacije moških, ki jo bomo preučevali. Če bi namreč obravnavali le moške, ki so prišli na klinike za zdravljenje neplodnosti, bi bili rezultati pristranski in ne bi pokazali prave slike. Zato smo te raziskave izključili. Pregledali smo več tisoč študij in upoštevali le meritve med splošno moško populacijo – na primer med študenti in naborniki, pa tudi med partnerji neplodnih žensk in moškimi, ki so pravkar postali očetje. Med zahodnjaki smo prav v vseh skupinah zabeležili zmanjšanje števila semenčic." Ti moški niso nujno neplodni, saj njihova koncentracija semenčic presega kriterije za plodnost, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.
Povezava do študije: https://academic.oup.com/humupd/article-lookup/doi/10.1093/humupd/dmx022
"V študiji nismo iskali vzrokov, vendar kot strokovnjak s tega področja lahko potrdim, da se je v zadnjem obdobju zelo povečala naša izpostavljenost različnim kemikalijam. Na zahodu smo pogosto v stiku s snovmi, kot so pesticidi in ftalati, za katere vemo, da škodljivo vplivajo na nastajanje semenčic. To pa bi morali dokazati še z dodatnimi raziskavami. Znano pa nam je že tudi, kako na semensko tekočino vpliva življenjski slog. Še posebej škodljiva sta kajenje in debelost. Tudi na tem področju moramo narediti več," opozarja Levine.
"Menim, da prihodnosti ne smemo zgolj napovedovati, ampak jo moramo spremeniti. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da trend upadanja števila semenčic zaustavimo in ga obrnemo navzgor. Lahko bo trajalo dlje časa, saj smo v naše okolje spustili že veliko kemikalij. Te povzročajo tudi epigenetske spremembe, ki se prenašajo na naslednje generacije. Trenutno bi morali še resneje proučiti vzroke za upad števila semenčic. Spremeniti pa bi morali tudi nekatere predpise glede uporabe škodljivih snovi. Naša študija nas opozarja, da se moramo v prihodnje bolje zaščititi. Vsak posameznik, vsi, ki poslušate: poskrbite za zdrav življenjski slog in če se le da, se izognite kemikalijam, ki lahko škodujejo vaši semenski tekočini," svetuje dr. Hagai Levine.
Podatki kažejo, da se z vprašanjem neplodnosti v Sloveniji sreča že kar vsak šesti par. Kadar zdravniki odkrijejo vzrok, je v polovici primerov posredi moška neplodnost. Zaskrbljenost vzbuja zlasti podatek o veliki hitrosti upadanja števila semenčic; kakovost moškega semena se slabša. Vzroke za ta negativen trend moramo najprej poiskati v našem okolju, obremenjenem s hormonskimi motilci in drugimi toksičnimi kemikalijami.
Izraz »endokrini motilci« so strokovnjaki začeli uporabljati ob koncu 20. stoletja, ko so začeli ugotavljati, da nekatere snovi iz okolja vplivajo na delovanje hormonskega sistema pri ljudeh in živalih. Številne snovi, ki se med seboj razlikujejo po kemični sestavi, lahko motijo delovanje hormonov tudi v času razvoja moških spolnih organov. Med hormonske motilce uvrščamo nekatere pesticide, bisfenol, DDT, PCB, ftalate in dioksin.
Še nedolgo nazaj je bila neplodnost skoraj nepremagljiva. Zdaj pa sodobna medicina že pozna tehnike in metode, s katerimi se lahko uspešno zoperstavimo tudi najtežjim primerom. Vendar smo za zdaj še na varni strani – vprašanje pa je, kako dolgo še?
V tokratni Intelekti bomo Antarktiko - odročno celino skušali vsaj malo približati Sloveniji in predvsem odgovoriti na vprašanja, kakšne spremembe se dogajajo na njej, zakaj so različne raziskave, ki jih izvajajo v neponovljivih razmerah pomembne in kako je ta »terra incognita« vpeta v geopolitični zemljevid sveta. Gostje Barbare Belehar Drnovšek bodo profesor John Turner z Britanskega antarktičnega inštituta (BAS), prof. dr. Bogomil Ferfila s FDV in Gregor Vertačnik iz Agencije za okolje.
Ljudje smo si med seboj različni. To je vsem dobro znano dejstvo. Vse bolj pa se kaže, da so te razlike razvidne tudi v načinu, kako so organizirani naši možgani in kako pravzaprav obdelujejo informacije. Če je v javnosti še vedno uveljavljeno prepričanje, da je določene razlike mogoče pojasniti s tem, da nekateri ljudje bolj uporabljajo levo in drugi desno polovico možganov, pa je danes ta več desetletij stara predstava o delitvi dela že dodobra zastarela. S pomočjo najnovejših metod slikanja možganov, se kažejo novi, mnogo bolj zapleteni vzorci delovanja našega osrednjega nadzornega organa. Kaj vse danes razkrivajo naše glave nevroznanstvenikom in kakšna nova vprašanja se tu odpirajo, smo se v oddaji Intelekta pogovarjali z nevrologom dr. Blažem Koritnikom, s psihologom dr. Grego Repovšem in s filozofinjo dr. Olgo Markič.
Marsikdo meni, da so pravi voditelji tisti, ki so sposobni presegati ideološke kot tudi verske razlike. Tako katoličani, pripadniki drugih verstev kot tudi zunanji opazovalci so se še pred časom spraševali, kdo pravzaprav je kardinal Jorge Mario Bergolio. Vsa pozornost sveta je bila namenjena ne samo vprašanju, kaj bo počel kot papež, ampak tudi, kako je živel v preteklosti. Priljubljeni papež že od marca, ko je bil izvoljen na mesto voditelja Katoliške cerkve, uživa status zvezdnika. Tudi največji kritiki Vatikana mu priznavajo, da mu je s svojo osebnostjo uspelo izboljšati javno podobo Cerkve, še vedno pa ga čaka veliko dela pri globljih reformah ustanove, ki se sicer spopada z obtožbami o spolnih škandalih duhovnikov, njihovi razsipnosti in spornih poslih vatikanske banke IOR. Gre v ozadju za všečne medijske poteze ali pa je Frančišek resnično novi veliki reformator ? Katere konkretne spremembe lahko pričakujemo? Svoje poglede bodo soočili direktor založbe Družina Tone Rode, novinar Tone Hočevar ter profesor sociologije religije, doktor Marko Kerševan. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Na slovenske univerze se postopoma uvajajo predavanja v angleščini. Vendar ne le za tuje, ampak tudi za slovenske študente. Predlog novega visokošolskega zakona dopušča možnost, da slovenski študentje na slovenskih univerzah poslušajo predavanja v angleščini. Kako bo to vplivalo na kakovost slovenskih univerz in razvoj slovenskega jezika, bomo vprašali ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, prorektorja Univerze v Ljubljani Gorana Turka, vodjo Službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo Simono Bergoč in jezikoslovko Moniko Kalin Golob. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec.
Vsaka četrta ženska v Sloveniji je doživela fizično nasilje od svojega 15. leta starosti dalje, vsaka druga ženska pa je v zadnjih 12 mesecih doživela psihično nasilje. To so dejstva, ki izhajajo iz uradnih statistik.V 721 od skupno 783 obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini v letošnji prvi polovici leta je bila žrtev ženska. Ob izteku mednarodnih dnevov boja proti nasilju nad ženskami, bomo v tokratni Intelekti spregovorili o tej pereči problematiki in o vlogi države pri preprečevanju nasilja. Svoja stališča so soočili dr. Darja Zaviršek iz Fakultete za socialno delo, mag. Ružica Boškić iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Jana Lovšin vodja Službe za enake možnosti in mednarodno sodelovanje, Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo in mag. Matija Vidmar iz Ministrstva za pravosodje. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Veseli december je tu in z njim čas druženja, praznovanja in obdarovanja. Trgovci so letos s svojo praznično ponudbo zelo pohiteli, saj pravzaprav že mesec dni, od začetka novembra, ustvarjajo božično novoletno vzdušje. Zakaj tako zgodaj? Kako na to reagirajo potrošniki, ki so od začetka krize močno spremenili svoje nakupne navade? Kaj sicer pomenijo prazniki za trgovce in kakšnih strategij se poslužujejo? V Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman, odgovarjajo prof. dr. Maja Makovec Brenčič z Ekonomske fakultete, prof. dr. Breda Luthar s Fakultete za družbene vede in doc. dr. Miro Kline s Fakultete za družbene vede.
Tokratna Intelekta je poklon letošnjim Zoisovim nagrajencem. Dr. Zinka Zorko, prof. dr. Tanja Dominko, izr. prof. Miran Gaberšček, prof. dr. Janko Kos, prof. dr. Dušanka Janežič, prof. dr. Simon Horvat, prof. dr. Nada Lavrač, prof. dr. Tomaž Zwitter, dr. Mirko Mikola, doc. dr. Saša Krmpotič, dr. Mirko Prošek, dr. Janko Žmitek, dr. Maja Milivojević Fir, dr. Andrej Šmidovnik, dr. Alenka Golc Wondra, dr. Monika Vidmar Stražišar in dr. Samo Andrenšek bodo govorili o svojem delu, dosežkih in izzivih.
Odkritje približno 1,8 miliona let stare lobanje Homo erectusa in drugih hominidnih fosilov v Gruziji pomembno dopolnjuje dozdajšnje vedenje o človekovi evoluciji. Govori v prid temu, da so se selitve iz zibelke človeštva - Afrike - zgodile veliko prej, kot so znanstveniki domnevali. Zgodnji prednik človeka naj bi bil ena sama vrsta, vendar z velikimi morfološkimi razlikami. Nov pogled na evolucijo človeka je Barbara Belehar Drnovšek odkrivala s sogovornikoma dr. Barbbaro Bajd in mag. Matijo Križnarjem.
Pet let od začetka gospodarske krize se na milijone Evropejcev pogreza v čedalje hujšo revščino. Število brezposelnih raste. Ljudje s polnim delovnim časom ne zaslužijo več za dostojno življenje in pokojnino. Družine, gospodinjstva in posamezniki se vsak mesec borijo za preživetje. Vedno bolj je jasno, da tudi zaposlenost ne pomeni več življenja brez revščine. V Intelekti smo med drugim spregovorili o novi kategoriji revežev – o revnih zaposlenih. Svoje poglede in razmišljanja so soočili Dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo, mag. Simona Smolej iz Inštituta za socialno varstvo in Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Komentarji uporabnikov pod novinarskimi prispevki na spletnih medijih so pogosto žaljivi, neredko gre tudi za sovražni govor. Zakaj uporabniki pod plaščem anonimnosti širijo sovražni govor? Kdo je odgovoren? Gostje prof.dr. Karmen Erjavec (FDV), Jelena Burnik (Urad informacijskega pooblaščenca), Nataša Briški (Metina lista) in Kaja Jakopič (MMC).
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Neveljaven email naslov