Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali razlog tiči v genetiki, ali so posredi dejavniki iz okolja?
Pred dobrim mesecem je v strokovni in tudi širši javnosti odjeknil podatek o hitrem upadanju števila semenčic v moški semenski tekočini. Mednarodna študija je razkrila, da se je pri moških, ki živijo v deželah razvitega sveta, število spermijev v zadnjih štirih desetletjih zmanjšalo za več kot polovico.
Leta 1971 so imeli moški 99 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine, do leta 2011 je koncentracija padla na 47 milijonov. Svetovna zdravstvena organizacija je mejo, ki lahko predstavlja oviro za naravno oploditev, postavila na 40 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine. Manjše število pomeni slabšo kakovost semenske tekočine. Je tudi indikator slabšega zdravstvenega stanja moških in napoveduje višjo smrtnost.
Kaj to pomeni za moško plodnost? Ali bo človeštvo izumrlo? Kaj je povzročilo tako drastičen upad? Na ta in še druga pereča vprašanja v oddaji Intelekta odgovarjajo domači in tuji strokovnjaki.
Odzvali so se: soavtor mednarodne raziskave dr. Hagai Levine s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, dr. Alenka Hodžić s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana, dr. Milan Reljič z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC Maribor, dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete in dr. Branko Zorn z Oddelka za andrologijo UKC Ljubljana.
Mednarodna skupina raziskovalcev, ki jo je vodil dr. Hagai Levine, je pregledala več tisoč študij, ki so pod drobnogled vzele število semenčic pri moških iz Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Zaradi strogih kriterijev je v poštev prišlo le 185 študij, ki so nastale med letoma 1971 in 2011. Podatki pravijo, da je v tem obdobju število spermijev padlo iz 99 milijonov na mililiter semenske tekočine na le 47 milijonov. Dr. Levine: "Razkrili smo prav šokanten upad števila spermijev – padla je tako koncentracija kot njihovo celotno število. Oba sta se pri moških iz zahodnih držav – tudi iz Slovenije – v slabih štirih desetletjih zmanjšala za več kot 50 odstotkov. Lahko si predstavljate, da gre za zelo velik padec, ki kaže na porast neplodnosti med moškimi in na njihovo slabše zdravstveno stanje. Vendar to še ni vse. Ko smo pregledali študije, ki so nastale po letu 1995, smo ugotovili, da se trend še ni ustavil. Nasprotno: število spermijev še vedno upada in celo vedno hitreje."
Specialist javnega zdravja pojasnjuje, da so z raziskavo zajeli skoraj 43.000 moških. "Ena od težav pri tovrstnih študijah se pojavlja pri izboru ustrezne populacije moških, ki jo bomo preučevali. Če bi namreč obravnavali le moške, ki so prišli na klinike za zdravljenje neplodnosti, bi bili rezultati pristranski in ne bi pokazali prave slike. Zato smo te raziskave izključili. Pregledali smo več tisoč študij in upoštevali le meritve med splošno moško populacijo – na primer med študenti in naborniki, pa tudi med partnerji neplodnih žensk in moškimi, ki so pravkar postali očetje. Med zahodnjaki smo prav v vseh skupinah zabeležili zmanjšanje števila semenčic." Ti moški niso nujno neplodni, saj njihova koncentracija semenčic presega kriterije za plodnost, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.
Povezava do študije: https://academic.oup.com/humupd/article-lookup/doi/10.1093/humupd/dmx022
"V študiji nismo iskali vzrokov, vendar kot strokovnjak s tega področja lahko potrdim, da se je v zadnjem obdobju zelo povečala naša izpostavljenost različnim kemikalijam. Na zahodu smo pogosto v stiku s snovmi, kot so pesticidi in ftalati, za katere vemo, da škodljivo vplivajo na nastajanje semenčic. To pa bi morali dokazati še z dodatnimi raziskavami. Znano pa nam je že tudi, kako na semensko tekočino vpliva življenjski slog. Še posebej škodljiva sta kajenje in debelost. Tudi na tem področju moramo narediti več," opozarja Levine.
"Menim, da prihodnosti ne smemo zgolj napovedovati, ampak jo moramo spremeniti. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da trend upadanja števila semenčic zaustavimo in ga obrnemo navzgor. Lahko bo trajalo dlje časa, saj smo v naše okolje spustili že veliko kemikalij. Te povzročajo tudi epigenetske spremembe, ki se prenašajo na naslednje generacije. Trenutno bi morali še resneje proučiti vzroke za upad števila semenčic. Spremeniti pa bi morali tudi nekatere predpise glede uporabe škodljivih snovi. Naša študija nas opozarja, da se moramo v prihodnje bolje zaščititi. Vsak posameznik, vsi, ki poslušate: poskrbite za zdrav življenjski slog in če se le da, se izognite kemikalijam, ki lahko škodujejo vaši semenski tekočini," svetuje dr. Hagai Levine.
Podatki kažejo, da se z vprašanjem neplodnosti v Sloveniji sreča že kar vsak šesti par. Kadar zdravniki odkrijejo vzrok, je v polovici primerov posredi moška neplodnost. Zaskrbljenost vzbuja zlasti podatek o veliki hitrosti upadanja števila semenčic; kakovost moškega semena se slabša. Vzroke za ta negativen trend moramo najprej poiskati v našem okolju, obremenjenem s hormonskimi motilci in drugimi toksičnimi kemikalijami.
Izraz »endokrini motilci« so strokovnjaki začeli uporabljati ob koncu 20. stoletja, ko so začeli ugotavljati, da nekatere snovi iz okolja vplivajo na delovanje hormonskega sistema pri ljudeh in živalih. Številne snovi, ki se med seboj razlikujejo po kemični sestavi, lahko motijo delovanje hormonov tudi v času razvoja moških spolnih organov. Med hormonske motilce uvrščamo nekatere pesticide, bisfenol, DDT, PCB, ftalate in dioksin.
Še nedolgo nazaj je bila neplodnost skoraj nepremagljiva. Zdaj pa sodobna medicina že pozna tehnike in metode, s katerimi se lahko uspešno zoperstavimo tudi najtežjim primerom. Vendar smo za zdaj še na varni strani – vprašanje pa je, kako dolgo še?
901 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Ali razlog tiči v genetiki, ali so posredi dejavniki iz okolja?
Pred dobrim mesecem je v strokovni in tudi širši javnosti odjeknil podatek o hitrem upadanju števila semenčic v moški semenski tekočini. Mednarodna študija je razkrila, da se je pri moških, ki živijo v deželah razvitega sveta, število spermijev v zadnjih štirih desetletjih zmanjšalo za več kot polovico.
Leta 1971 so imeli moški 99 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine, do leta 2011 je koncentracija padla na 47 milijonov. Svetovna zdravstvena organizacija je mejo, ki lahko predstavlja oviro za naravno oploditev, postavila na 40 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine. Manjše število pomeni slabšo kakovost semenske tekočine. Je tudi indikator slabšega zdravstvenega stanja moških in napoveduje višjo smrtnost.
Kaj to pomeni za moško plodnost? Ali bo človeštvo izumrlo? Kaj je povzročilo tako drastičen upad? Na ta in še druga pereča vprašanja v oddaji Intelekta odgovarjajo domači in tuji strokovnjaki.
Odzvali so se: soavtor mednarodne raziskave dr. Hagai Levine s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, dr. Alenka Hodžić s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana, dr. Milan Reljič z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC Maribor, dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete in dr. Branko Zorn z Oddelka za andrologijo UKC Ljubljana.
Mednarodna skupina raziskovalcev, ki jo je vodil dr. Hagai Levine, je pregledala več tisoč študij, ki so pod drobnogled vzele število semenčic pri moških iz Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Zaradi strogih kriterijev je v poštev prišlo le 185 študij, ki so nastale med letoma 1971 in 2011. Podatki pravijo, da je v tem obdobju število spermijev padlo iz 99 milijonov na mililiter semenske tekočine na le 47 milijonov. Dr. Levine: "Razkrili smo prav šokanten upad števila spermijev – padla je tako koncentracija kot njihovo celotno število. Oba sta se pri moških iz zahodnih držav – tudi iz Slovenije – v slabih štirih desetletjih zmanjšala za več kot 50 odstotkov. Lahko si predstavljate, da gre za zelo velik padec, ki kaže na porast neplodnosti med moškimi in na njihovo slabše zdravstveno stanje. Vendar to še ni vse. Ko smo pregledali študije, ki so nastale po letu 1995, smo ugotovili, da se trend še ni ustavil. Nasprotno: število spermijev še vedno upada in celo vedno hitreje."
Specialist javnega zdravja pojasnjuje, da so z raziskavo zajeli skoraj 43.000 moških. "Ena od težav pri tovrstnih študijah se pojavlja pri izboru ustrezne populacije moških, ki jo bomo preučevali. Če bi namreč obravnavali le moške, ki so prišli na klinike za zdravljenje neplodnosti, bi bili rezultati pristranski in ne bi pokazali prave slike. Zato smo te raziskave izključili. Pregledali smo več tisoč študij in upoštevali le meritve med splošno moško populacijo – na primer med študenti in naborniki, pa tudi med partnerji neplodnih žensk in moškimi, ki so pravkar postali očetje. Med zahodnjaki smo prav v vseh skupinah zabeležili zmanjšanje števila semenčic." Ti moški niso nujno neplodni, saj njihova koncentracija semenčic presega kriterije za plodnost, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.
Povezava do študije: https://academic.oup.com/humupd/article-lookup/doi/10.1093/humupd/dmx022
"V študiji nismo iskali vzrokov, vendar kot strokovnjak s tega področja lahko potrdim, da se je v zadnjem obdobju zelo povečala naša izpostavljenost različnim kemikalijam. Na zahodu smo pogosto v stiku s snovmi, kot so pesticidi in ftalati, za katere vemo, da škodljivo vplivajo na nastajanje semenčic. To pa bi morali dokazati še z dodatnimi raziskavami. Znano pa nam je že tudi, kako na semensko tekočino vpliva življenjski slog. Še posebej škodljiva sta kajenje in debelost. Tudi na tem področju moramo narediti več," opozarja Levine.
"Menim, da prihodnosti ne smemo zgolj napovedovati, ampak jo moramo spremeniti. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da trend upadanja števila semenčic zaustavimo in ga obrnemo navzgor. Lahko bo trajalo dlje časa, saj smo v naše okolje spustili že veliko kemikalij. Te povzročajo tudi epigenetske spremembe, ki se prenašajo na naslednje generacije. Trenutno bi morali še resneje proučiti vzroke za upad števila semenčic. Spremeniti pa bi morali tudi nekatere predpise glede uporabe škodljivih snovi. Naša študija nas opozarja, da se moramo v prihodnje bolje zaščititi. Vsak posameznik, vsi, ki poslušate: poskrbite za zdrav življenjski slog in če se le da, se izognite kemikalijam, ki lahko škodujejo vaši semenski tekočini," svetuje dr. Hagai Levine.
Podatki kažejo, da se z vprašanjem neplodnosti v Sloveniji sreča že kar vsak šesti par. Kadar zdravniki odkrijejo vzrok, je v polovici primerov posredi moška neplodnost. Zaskrbljenost vzbuja zlasti podatek o veliki hitrosti upadanja števila semenčic; kakovost moškega semena se slabša. Vzroke za ta negativen trend moramo najprej poiskati v našem okolju, obremenjenem s hormonskimi motilci in drugimi toksičnimi kemikalijami.
Izraz »endokrini motilci« so strokovnjaki začeli uporabljati ob koncu 20. stoletja, ko so začeli ugotavljati, da nekatere snovi iz okolja vplivajo na delovanje hormonskega sistema pri ljudeh in živalih. Številne snovi, ki se med seboj razlikujejo po kemični sestavi, lahko motijo delovanje hormonov tudi v času razvoja moških spolnih organov. Med hormonske motilce uvrščamo nekatere pesticide, bisfenol, DDT, PCB, ftalate in dioksin.
Še nedolgo nazaj je bila neplodnost skoraj nepremagljiva. Zdaj pa sodobna medicina že pozna tehnike in metode, s katerimi se lahko uspešno zoperstavimo tudi najtežjim primerom. Vendar smo za zdaj še na varni strani – vprašanje pa je, kako dolgo še?
Kljub temu da so prepiri o tem, kako visoke davke naj imamo, koliko neenakosti je dopustne v naših družbah ter kakšna mora biti vloga države v naših gospodarstvih, nenehno predmet naših političnih razprav, le malo poznamo mislece, ki so postavili temelje nekaterim od prevladujočih ekonomskih ideologij in oblikovali ključne miselne okvire, znotraj katerih sploh razmišljamo o tovrstnih vprašanjih. V tokratni Intelekti se bomo podali na začetek tega, kar v zadnjih desetletjih imenujemo »neoliberalizem« in se posvetili avstrijsko-britanskemu ekonomistu in političnemu mislecu Friedrichu Hayeku, ki je bil v preteklem stoletju eden glavnih zagovornikov prostih trgov, ekonomske neenakosti in skorajda popolnega umika države iz gospodarstva, njegova dela so izpričano brali pomembni konservativni politiki od Margaret Thatcher do Ronalda Reagana, še leta 2010 pa se je njegova znamenita uspešnica Pot v hlapčevstvo v nekem trenutku znašla na vrhu najbolj prodajanih knjig pri največjem spletnem prodajalcu. O tem, kakšna je bila Hayekova ne le ekonomska, ampak tudi družbena misel, kakšen vpliv je imela na svet, ki ga živimo in kako jo lahko ocenjujemo danes, se bomo točno 50 let po njegovem prejemu Nobelove nagrade za ekonomijo pogovarjali z dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom, ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem s Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in dr. Aljošo Kravanjo z Oddelka za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Friedrich Hayek, Wikipedija (javna last)
Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin?
Dezinformacije so postale stalne spremljevalke dogajanja v svetu; srečamo jih pri volilnih kampanjah, pri informacijah o dogajanju na vojnih območjih ter pri vrsti drugih dogodkov, od velikih do zelo lokalnih. Poleg tega bo vsaka ciljna skupina deležna svoje, po meri ukrojene pošiljke dezinformacijskih vsebin. A ta vseprisotnost med seboj pogosto tudi nasprotujočih si dezinformacij prav nič ne zmanjšuje njihovega učinka. Ne glede na to, kako očitne ali celo absurdne so, se zdi, da jim nekako kar ne zmoremo stopiti na prste. Zakaj?
Gradnja z zemljo v zadnjih letih ponovno doživlja zagon. Vse več projektov zasleduje cilj zniževanja ogljičnega odtisa, ki je pri gradnji z uporabo sodobnih materialov izjemno visok. Zemlja, nasprotno, predstavlja gradbeni material z enim najnižjih ogljičnih odtisov. Še več, navdušenci nad tovrstno gradnjo govorijo celo o zdravih hišah. Ilovico lahko mešamo z različnimi organskimi ali anorganskimi primesmi, ki izboljšujejo njene lastnosti.
Polarizacija in radikalizacija sta postali prevladujoča poslovna modela v ekonomiji pozornosti, vplivnice in vplivneži pa vse bolj razlagajo kaj misliti in ne več kaj kupiti. Če je bil splet nekoč prostor, kjer so se anonimni pripadniki spletnih subkultur cinično in ironično odzivali na aktualno dogajanje, so napadi, grožnje, sovražna, mizogina in rasistična retorika ter pozivi k vrnitvi v tako imenovano normalnost vse drugo kot ironični memi in trolovsko zbadanje. Kakšne so posledice tega? To vsaka s svojega zornega kota raziskujejo Leja Markelj, Tinca Lukan in Chiara Perin. Pred mikrofon jih je povabila Urška Henigman, ki je pripravila tokratno oddajo Intelekta.
Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?
Kako trajne so pravzaprav bile spremembe v poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se v 60. in 70. letih 20. stoletja zgodile pod praporom rockovske glasbe?
Zadnje tedne je javnost razburjalo dogajanje okrog napovedanega koncerta Magnifica v ljubljanskem parku Tivoli. Zavod RS za varstvo narave ni izdal soglasja za izvedbo koncerta na izbrani lokaciji, koncertu pa ostro nasprotuje tudi več kot 130 krajinskih arhitektov, urbanistov in biologov. Kot navajajo v javnem pismu, bo večtisočglava množica ljudi skupaj z vozili in ureditvami, potrebnimi za izvedbo koncerta, poškodovala življenjsko okolje rastlin, živali in gliv ter nepovratno prizadela tudi nekatere od naravnih prvin na tem območju. Ti dogodki jasno kažejo, da bi morali upravljanju z javnim prostorom nameniti več pozornosti, časa in premisleka. Demokratičnost procesa, usklajevanje različnih pogledov ter vključujoče sprejemanje odločitev bi morale biti osnove urejanja prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž.
V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre v Pariz odpotovalo največ slovenskih športnikov do sedaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo Slovenci športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? Kakšna je povezava med organiziranostjo športa v šolah in klubih ter vrhunskimi dosežki športnikov? Kakšen odnos ima do športa in športnikov država? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset let ne bomo več imeli za koga navijati?
»Smisel arhitekture ni samo sebi namen, zato mora v vseh obdobjih izražati duhovno stremljenje ljudi ter njihovo stopnjo kulturne zavesti.« To modrost in hkrati svoj modus operandi je izrekel, zapisal Ivan Vurnik, eden naših največjih arhitektov, ki pa ne glede na to, da je izhajal iz prve generacije visokošolsko izobraženih slovenskih arhitektov, ki so se šolali na Dunaju, ne glede na to, da je bil leta 1919 soustanovitelj oddelka za arhitekturo na ljubljanski univerzi, da je pionirsko vpeljal nacionalni slog v arhitekturo pri nas, človek raznolikih sposobnosti in vsestranski tudi kot urbanist, oblikovalec, pedagog, raziskovalec, ne glede na vse to, vse, kar je Vurnik zapustil materialno in simbolno, duhovno, še vedno živi v senci njegovih prav tako velikih kolegov arhitektov kot so Plečnik, Fabiani, Ravnikar. V tokratni Intelekti, ob 140. obletnici Vurnikovega rojstva, smo zato osvetlili življenje in delo tega arhitekta, ki je tako vsestransko, tudi z ukvarjanjem in preizpraševanjem socialne gradnje, zaznamoval slovensko arhitekturo in urbanizem. Avtorica in voditejica oddaje je v studio 1. programa nacionalnega radia povabila sogovornike : Barbaro Viki Šubic, arhitektko, vodjo Centra arhitekture Slovenije, dr. Boga Zupančiča, arhitekturnega zgodovinarja, muzejskega svetnika v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in Katarino Čakš, arhitektko, raziskovalko in asistentko na Fakulteti za arhitekturo, Univerze v Ljubljani.
Medtem ko vse večji delež naših življenj poteka prek spleta in je tehnologija kos vse bolj zahtevnim nalogam, postaja vprašanje uporabe biometričnih podatkov vse bolj relevanten del širše zgodbe današnjega zbiranja in obdelave digitalnih podatkov. Konec koncev svojega obraza, prstnih odtisov, šarenice, pa tudi načina tipkanja ali hoje ne moremo kar spremeniti, zato utegne prav biometrija v dobi umetne inteligence postaviti temelje novih oblik nadzora.
Zdravilo Ozempic s pozitivnimi učinki preseneča na vedno novih in novih področjih
Albert Camus: »Usoda in mogoče tudi veličina Kafkovega dela je v tem, da pušča odprte vse možnosti in nobene ne potrjuje.«
Še na začetku 20. stoletja naj bi imela centralno banko le ena tretjina svetovnih držav. Danes si države brez institucije, ki bi imela monopol nad tiskanjem denarja, na take in drugačne načine uravnavala količino denarja v obtoku ter, kot bomo videli, počela še marsikaj drugega, verjetno sploh ne moremo predstavljati. Čeprav so centralne banke danes nepogrešljiva institucija vsake države, špekulacije okrog njihove vloge pa so tudi nadvse priljubljena tema v teorijah zarot, pa v resnici le malo vemo o tem, kaj vse dejansko počnejo, kako se je njihova vloga skozi preteklost spreminjala in kako se utegne preoblikovati v današnjem času, ko smo priča velikim ekonomskim in geopolitičnim spremembam, ki so skozi vso zgodovine vplivale tudi na delovanje teh institucij. Prav teh vprašanj se bomo lotili v tokratni Intelekti, in sicer s pomočjo dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka, dr. ekonomske zgodovine Jureta Stojana z Inštituta za strateške rešitve ter ekonomista dr. Urbana Sušnika z NLB Lease&Go. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Evropska centralna banka, Wikipedija
V Ljubljani je pretekli teden potekal festival Big Arhitektura, ki je na enem mestu povezal arhitekte, notranje oblikovalce, inženirje, urbaniste, pa tudi odločevalce, investitorje in študente arhitekture. Edinstvena priložnost na enem mestu slišati različne poglede na grajeni prostor in oblikovanje, preveriti odnos politike do prostora ter se seznaniti z inovacijami: tehnološkimi, pa tudi tistimi v razmišljanju. V tokratni Intelekti govorimo o arhitekturnih zgodbah onkraj ustaljenih okvirov, s poudarkom na praksah, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja vključujejo končne uporabnike arhitekture in prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž. Gostja in gostje Intelekte so: - arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb Budja arhitekti - Borbála Marosán, raziskovalka na Centru za inovacije MOME z Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti - arhitekt Gregor Mljač, Zavod Big
Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Neveljaven email naslov