Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali razlog tiči v genetiki, ali so posredi dejavniki iz okolja?
Pred dobrim mesecem je v strokovni in tudi širši javnosti odjeknil podatek o hitrem upadanju števila semenčic v moški semenski tekočini. Mednarodna študija je razkrila, da se je pri moških, ki živijo v deželah razvitega sveta, število spermijev v zadnjih štirih desetletjih zmanjšalo za več kot polovico.
Leta 1971 so imeli moški 99 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine, do leta 2011 je koncentracija padla na 47 milijonov. Svetovna zdravstvena organizacija je mejo, ki lahko predstavlja oviro za naravno oploditev, postavila na 40 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine. Manjše število pomeni slabšo kakovost semenske tekočine. Je tudi indikator slabšega zdravstvenega stanja moških in napoveduje višjo smrtnost.
Kaj to pomeni za moško plodnost? Ali bo človeštvo izumrlo? Kaj je povzročilo tako drastičen upad? Na ta in še druga pereča vprašanja v oddaji Intelekta odgovarjajo domači in tuji strokovnjaki.
Odzvali so se: soavtor mednarodne raziskave dr. Hagai Levine s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, dr. Alenka Hodžić s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana, dr. Milan Reljič z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC Maribor, dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete in dr. Branko Zorn z Oddelka za andrologijo UKC Ljubljana.
Mednarodna skupina raziskovalcev, ki jo je vodil dr. Hagai Levine, je pregledala več tisoč študij, ki so pod drobnogled vzele število semenčic pri moških iz Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Zaradi strogih kriterijev je v poštev prišlo le 185 študij, ki so nastale med letoma 1971 in 2011. Podatki pravijo, da je v tem obdobju število spermijev padlo iz 99 milijonov na mililiter semenske tekočine na le 47 milijonov. Dr. Levine: "Razkrili smo prav šokanten upad števila spermijev – padla je tako koncentracija kot njihovo celotno število. Oba sta se pri moških iz zahodnih držav – tudi iz Slovenije – v slabih štirih desetletjih zmanjšala za več kot 50 odstotkov. Lahko si predstavljate, da gre za zelo velik padec, ki kaže na porast neplodnosti med moškimi in na njihovo slabše zdravstveno stanje. Vendar to še ni vse. Ko smo pregledali študije, ki so nastale po letu 1995, smo ugotovili, da se trend še ni ustavil. Nasprotno: število spermijev še vedno upada in celo vedno hitreje."
Specialist javnega zdravja pojasnjuje, da so z raziskavo zajeli skoraj 43.000 moških. "Ena od težav pri tovrstnih študijah se pojavlja pri izboru ustrezne populacije moških, ki jo bomo preučevali. Če bi namreč obravnavali le moške, ki so prišli na klinike za zdravljenje neplodnosti, bi bili rezultati pristranski in ne bi pokazali prave slike. Zato smo te raziskave izključili. Pregledali smo več tisoč študij in upoštevali le meritve med splošno moško populacijo – na primer med študenti in naborniki, pa tudi med partnerji neplodnih žensk in moškimi, ki so pravkar postali očetje. Med zahodnjaki smo prav v vseh skupinah zabeležili zmanjšanje števila semenčic." Ti moški niso nujno neplodni, saj njihova koncentracija semenčic presega kriterije za plodnost, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.
Povezava do študije: https://academic.oup.com/humupd/article-lookup/doi/10.1093/humupd/dmx022
"V študiji nismo iskali vzrokov, vendar kot strokovnjak s tega področja lahko potrdim, da se je v zadnjem obdobju zelo povečala naša izpostavljenost različnim kemikalijam. Na zahodu smo pogosto v stiku s snovmi, kot so pesticidi in ftalati, za katere vemo, da škodljivo vplivajo na nastajanje semenčic. To pa bi morali dokazati še z dodatnimi raziskavami. Znano pa nam je že tudi, kako na semensko tekočino vpliva življenjski slog. Še posebej škodljiva sta kajenje in debelost. Tudi na tem področju moramo narediti več," opozarja Levine.
"Menim, da prihodnosti ne smemo zgolj napovedovati, ampak jo moramo spremeniti. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da trend upadanja števila semenčic zaustavimo in ga obrnemo navzgor. Lahko bo trajalo dlje časa, saj smo v naše okolje spustili že veliko kemikalij. Te povzročajo tudi epigenetske spremembe, ki se prenašajo na naslednje generacije. Trenutno bi morali še resneje proučiti vzroke za upad števila semenčic. Spremeniti pa bi morali tudi nekatere predpise glede uporabe škodljivih snovi. Naša študija nas opozarja, da se moramo v prihodnje bolje zaščititi. Vsak posameznik, vsi, ki poslušate: poskrbite za zdrav življenjski slog in če se le da, se izognite kemikalijam, ki lahko škodujejo vaši semenski tekočini," svetuje dr. Hagai Levine.
Podatki kažejo, da se z vprašanjem neplodnosti v Sloveniji sreča že kar vsak šesti par. Kadar zdravniki odkrijejo vzrok, je v polovici primerov posredi moška neplodnost. Zaskrbljenost vzbuja zlasti podatek o veliki hitrosti upadanja števila semenčic; kakovost moškega semena se slabša. Vzroke za ta negativen trend moramo najprej poiskati v našem okolju, obremenjenem s hormonskimi motilci in drugimi toksičnimi kemikalijami.
Izraz »endokrini motilci« so strokovnjaki začeli uporabljati ob koncu 20. stoletja, ko so začeli ugotavljati, da nekatere snovi iz okolja vplivajo na delovanje hormonskega sistema pri ljudeh in živalih. Številne snovi, ki se med seboj razlikujejo po kemični sestavi, lahko motijo delovanje hormonov tudi v času razvoja moških spolnih organov. Med hormonske motilce uvrščamo nekatere pesticide, bisfenol, DDT, PCB, ftalate in dioksin.
Še nedolgo nazaj je bila neplodnost skoraj nepremagljiva. Zdaj pa sodobna medicina že pozna tehnike in metode, s katerimi se lahko uspešno zoperstavimo tudi najtežjim primerom. Vendar smo za zdaj še na varni strani – vprašanje pa je, kako dolgo še?
905 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Ali razlog tiči v genetiki, ali so posredi dejavniki iz okolja?
Pred dobrim mesecem je v strokovni in tudi širši javnosti odjeknil podatek o hitrem upadanju števila semenčic v moški semenski tekočini. Mednarodna študija je razkrila, da se je pri moških, ki živijo v deželah razvitega sveta, število spermijev v zadnjih štirih desetletjih zmanjšalo za več kot polovico.
Leta 1971 so imeli moški 99 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine, do leta 2011 je koncentracija padla na 47 milijonov. Svetovna zdravstvena organizacija je mejo, ki lahko predstavlja oviro za naravno oploditev, postavila na 40 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine. Manjše število pomeni slabšo kakovost semenske tekočine. Je tudi indikator slabšega zdravstvenega stanja moških in napoveduje višjo smrtnost.
Kaj to pomeni za moško plodnost? Ali bo človeštvo izumrlo? Kaj je povzročilo tako drastičen upad? Na ta in še druga pereča vprašanja v oddaji Intelekta odgovarjajo domači in tuji strokovnjaki.
Odzvali so se: soavtor mednarodne raziskave dr. Hagai Levine s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, dr. Alenka Hodžić s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana, dr. Milan Reljič z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC Maribor, dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete in dr. Branko Zorn z Oddelka za andrologijo UKC Ljubljana.
Mednarodna skupina raziskovalcev, ki jo je vodil dr. Hagai Levine, je pregledala več tisoč študij, ki so pod drobnogled vzele število semenčic pri moških iz Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Zaradi strogih kriterijev je v poštev prišlo le 185 študij, ki so nastale med letoma 1971 in 2011. Podatki pravijo, da je v tem obdobju število spermijev padlo iz 99 milijonov na mililiter semenske tekočine na le 47 milijonov. Dr. Levine: "Razkrili smo prav šokanten upad števila spermijev – padla je tako koncentracija kot njihovo celotno število. Oba sta se pri moških iz zahodnih držav – tudi iz Slovenije – v slabih štirih desetletjih zmanjšala za več kot 50 odstotkov. Lahko si predstavljate, da gre za zelo velik padec, ki kaže na porast neplodnosti med moškimi in na njihovo slabše zdravstveno stanje. Vendar to še ni vse. Ko smo pregledali študije, ki so nastale po letu 1995, smo ugotovili, da se trend še ni ustavil. Nasprotno: število spermijev še vedno upada in celo vedno hitreje."
Specialist javnega zdravja pojasnjuje, da so z raziskavo zajeli skoraj 43.000 moških. "Ena od težav pri tovrstnih študijah se pojavlja pri izboru ustrezne populacije moških, ki jo bomo preučevali. Če bi namreč obravnavali le moške, ki so prišli na klinike za zdravljenje neplodnosti, bi bili rezultati pristranski in ne bi pokazali prave slike. Zato smo te raziskave izključili. Pregledali smo več tisoč študij in upoštevali le meritve med splošno moško populacijo – na primer med študenti in naborniki, pa tudi med partnerji neplodnih žensk in moškimi, ki so pravkar postali očetje. Med zahodnjaki smo prav v vseh skupinah zabeležili zmanjšanje števila semenčic." Ti moški niso nujno neplodni, saj njihova koncentracija semenčic presega kriterije za plodnost, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.
Povezava do študije: https://academic.oup.com/humupd/article-lookup/doi/10.1093/humupd/dmx022
"V študiji nismo iskali vzrokov, vendar kot strokovnjak s tega področja lahko potrdim, da se je v zadnjem obdobju zelo povečala naša izpostavljenost različnim kemikalijam. Na zahodu smo pogosto v stiku s snovmi, kot so pesticidi in ftalati, za katere vemo, da škodljivo vplivajo na nastajanje semenčic. To pa bi morali dokazati še z dodatnimi raziskavami. Znano pa nam je že tudi, kako na semensko tekočino vpliva življenjski slog. Še posebej škodljiva sta kajenje in debelost. Tudi na tem področju moramo narediti več," opozarja Levine.
"Menim, da prihodnosti ne smemo zgolj napovedovati, ampak jo moramo spremeniti. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da trend upadanja števila semenčic zaustavimo in ga obrnemo navzgor. Lahko bo trajalo dlje časa, saj smo v naše okolje spustili že veliko kemikalij. Te povzročajo tudi epigenetske spremembe, ki se prenašajo na naslednje generacije. Trenutno bi morali še resneje proučiti vzroke za upad števila semenčic. Spremeniti pa bi morali tudi nekatere predpise glede uporabe škodljivih snovi. Naša študija nas opozarja, da se moramo v prihodnje bolje zaščititi. Vsak posameznik, vsi, ki poslušate: poskrbite za zdrav življenjski slog in če se le da, se izognite kemikalijam, ki lahko škodujejo vaši semenski tekočini," svetuje dr. Hagai Levine.
Podatki kažejo, da se z vprašanjem neplodnosti v Sloveniji sreča že kar vsak šesti par. Kadar zdravniki odkrijejo vzrok, je v polovici primerov posredi moška neplodnost. Zaskrbljenost vzbuja zlasti podatek o veliki hitrosti upadanja števila semenčic; kakovost moškega semena se slabša. Vzroke za ta negativen trend moramo najprej poiskati v našem okolju, obremenjenem s hormonskimi motilci in drugimi toksičnimi kemikalijami.
Izraz »endokrini motilci« so strokovnjaki začeli uporabljati ob koncu 20. stoletja, ko so začeli ugotavljati, da nekatere snovi iz okolja vplivajo na delovanje hormonskega sistema pri ljudeh in živalih. Številne snovi, ki se med seboj razlikujejo po kemični sestavi, lahko motijo delovanje hormonov tudi v času razvoja moških spolnih organov. Med hormonske motilce uvrščamo nekatere pesticide, bisfenol, DDT, PCB, ftalate in dioksin.
Še nedolgo nazaj je bila neplodnost skoraj nepremagljiva. Zdaj pa sodobna medicina že pozna tehnike in metode, s katerimi se lahko uspešno zoperstavimo tudi najtežjim primerom. Vendar smo za zdaj še na varni strani – vprašanje pa je, kako dolgo še?
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu
Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.
Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.
V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.
Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo
Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici
Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.
Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?
Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?
V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«
Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?
Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!
Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik
Neveljaven email naslov