Divjih odlagališč v Sloveniji še nismo izkoreninili. 15. septembra se bomo skupaj čistili v 150 državah sveta.

Kupov smeti pred svojim pragom si ne želi nihče. Prav tako na tak kup – ali pa na nasmetene poti – res ne želimo naleteti na izletu v naravo. Tudi zato se znamo Slovenci ob čistilnih akcijah odlično angažirati in zaradi uspešnih akcij iz preteklih let je divjih odlagališč pri nas vse manj. Prva akcija Ekologov brez meja Očistimo Slovenijo v enem dnevu je leta 2010 postregla s številnimi presežki. Rekordna udeležba 270.000 prostovoljcev in dobra organizacija sta omogočili, da je bila narava v samo enem dnevu odrešena več kot 20.000 ton nezakonito odvrženih komunalnih odpadkov.

Toda to žal ne pomeni, da je problem rešen in da ni več tistih, ki menijo, da je narava primeren kotiček za ostanke njihove stare kopalnice. Po ocenah društva Ekologi brez meja je neočiščenih divjih odlagališč v Sloveniji še vedno več kot deset tisoč. Veliko divjih odlagališč, ki so se nabirala skozi desetletja, ko ni bilo na voljo niti primerne infrastrukture za odlaganje in ravnanje z odpadki, je vendarle že bilo saniranih. Predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik.

»Problem ostajajo gradbeni odpadki, delno tudi kosovni. Razlog za to sta predvsem slaba obveščenost ljudi in pomanjkljiv nadzor.«

V ceno različnih gradbenih in obrtniških storitev bi načeloma moralo biti vključeno tudi ravnanje z nastalimi odpadki, toda najpogosteje je pri naročilih odločilna čim nižja cena, pravilno ravnanje z odpadki pa neredko v tej ceni prepogosto ni zajeto.

Toda če morajo podjetja in samostojni podjetniki za odlaganje plačati, pa lahko posamezniki svoje kosovne in gradbene odpadke odlagajo brezplačno.

Ne smetimo samo s smetmi

Ljudje smo pogosto precej bolj skrbni na območjih, ki imajo za nas posebno vrednost. To se zelo nazorno pokaže v trudu, s katerim – vsaj po večini – poskrbimo za svoje smeti, ko gremo denimo v gore. »Moto Smeti odnesi s seboj v dolino še vedno velja in se tudi vse bolj upošteva,« je glede količine smeti v slovenskih gorah zadovoljen dr. Matej Ogrin, predsednik društva za varstvo Alp Cipra Slovenija. Opozarja pa na drug problem.

»Posledica udobja in razkošja, ki ju danes pričakujemo v gorah, je tudi več odpadnih snovi. Predvsem je problematična raba vode. Večina slovenskih koč nima učinkovitega sistema za čiščenje odpadnih voda. Tudi tam, kjer čistilne naprave so, praviloma ne delujejo tako, kot bi morale.«

Tudi zato se številna gorska jezera, kot je denimo Dvojno jezero v Dolini Triglavskih jezer, spopadajo s pretiranim vnosom hranilnih snovi, razraščanjem alg in zmanjševanjem količine kisika v vodi. V toplih vremenskih razmerah lahko tako enega izmed biserov slovenske narave zavohamo veliko prej kot ga zagledamo. Obenem pa je tak problem veliko težje in dražje reševati.

Ker se danes vendarle vse bolj zavedamo, da voda odplak in smeti pač ne odnese stran, ampak jih samo prestavi, se bo tudi letošnja akcija Očistimo Slovenijo v pomembni meri osredotočila na odpadke ob vodotokih, da bi tako nekaj prispevali tudi k zmanjševanju neizmernih količin plastike, ki se nabira v svetovnih morjih in oceanih.

Proizvodnja smeti se ne ustavlja

Količina smeti se na svetu in tudi v Sloveniji iz leta v leto strmo povečuje. Povprečen Slovenec oziroma Slovenka vsak dan proizvede 1,3 kilograma odpadkov ali skoraj pol tone na leto. Trendi na tem področju niso spodbudni. S koncem recesije se je začela poraba povsod po svetu in tudi pri nas zelo hitro povečevati, z njo pa tudi količina odpadkov. Kar ni presenetljivo, saj med izdelki močno prevladujejo tisti z izredno kratkim rokom uporabe. Brez globljih sprememb v načinih, kako načrtujemo izdelke in njihovo uporabo, nas utegne neskončno povečevanje količine smeti, ki gre danes še vedno tesno z roko v roki z rastjo gospodarstva, pokopati pod sabo. Samo čistilne akcije ne bodo zadoščale.

Slovenci smo sicer po količinah ločeno zbranih odpadkov v svetovnem vrhu. Toda ločevanje predstavlja le en korak. Veriga, ki mora delovati, če naj bo naša družba bolj ekološka, pa je precej daljša. Številne stvari so danes izdelane predvsem z mislijo na čim nižjo ceno in čim večje število kupcev oziroma uporabnikov, toda zato pogosto niti niso primerne za recikliranje ali pa je to ekonomsko in energijsko nesmotrno. Problem embalaže, ki ni primerna za recikliranje, je postal veliko očitnejši v zadnjem času, odkar je Kitajska postavila nove standarde in znatno zmanjšala svoj uvoz embalaže za predelavo.

Če se želimo izogniti temu, da problem le prestavimo iz nekega konca na drugega, bo treba na novo premisliti o celotni verigi. Evropska unija prav zato razvija koncept krožnega gospodarstva, v katerem imata osrednjo vlogo vnovična uporaba in kroženje snovi. Toda to zahteva prilagajanje proizvodnih procesov, saj morajo nastati odpadki, ki dejansko so kot surovina uporabni. Gre za zahteven proces, ki bo zahteval veliko premisleka, načrtovanja in navsezadnje tudi finančnih sredstev.

Očistimo svet

Premik k širšemu naslavljanju težav se pri letošnji akciji kaže skozi še en vidik. Letošnja bo namreč prva prava svetovna čistilna akcija. 15. septembra bomo tako skupaj čistili v 150 državah sveta. Razmere po svetu so seveda med seboj včasih le težko primerljive. Toda morda še bolj pomenljivo je spoznanje, da takšne čistilne akcije uspešno povezujejo ljudi, ki sicer morda ne bi nikoli sodelovali.

»Gre za res težko primerljiva okolja,« poudarja Jaka Kranjc. »Lani nas je denimo zelo razveselila novica, da zdaj ženske v Savdski Arabiji lahko vozijo avto, saj to neizmerno olajša iskanje divjih odlagališč in vso logistiko. Velike čistilne akcije marsikje uspešno potekajo kljub vojnim razmeram. Na primer v Afganistanu se je na dan čistilne akcije zgodil samomorilski napad, vendar jih to ni odvrnilo od čiščenja. Tudi v Libanonu denimo čistilne akcije povežejo pripadnike različnih veroizpovedi, ki sicer le stežka najdejo skupni jezik.«

Pozitivni učinki takšnih akcij tako niso merljivi samo v čistejšem okolju.