Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Telovadba doma (z uporabo mobilnih aplikacij in spleta) v zadnjih letih vse bolj priljubljena, v času samoizolacije še toliko bolj
Površina, na kateri se zdaj gibamo, se je omejila na skoraj nekaj 10 kvadratnih metrov, kolikor meri naše stanovanje, saj so se ljudje z vsega sveta, da bi se uprli koronavirusu, samoizolirali. S tem so se na glavo obrnile naše vsakdanje rutine in navade. Med te bi moralo biti vključeno tudi gibanje našega telesa; zdaj, v tem času, ko marsikoga prevevajo negotovost, tesnoba in strah, še toliko bolj. To, da smo obtičali doma, namreč nikakor ne pomeni, da ves dan obtičimo na kavču ali za pisalno mizo, saj lahko telesne vaje izvajamo tudi na majhni površini.
Kot pojasnjuje vodja Ambulante za klinično prehrano na ljubljanskem Onkološkem inštitutu doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, gibanje stimulira naš imunski sistem: "Danes imamo dobre znanstvene dokaze, da pol ure do ene ure aerobne telesne vadbe na dan stimulira tiste celice, ki znajo obračunati tudi z virusi in zaščititi sluznično imunost, tudi dihala, zlasti zgornja dihala, ki so zdaj na udaru." Rotovnik Kozjekova predlaga vsem, ki lahko v samoizolaciji gredo ven in hodijo okoli hiše ali po stopnicah (oz. kaj podobnega), svojo telesno aktivnost usmerijo v ta način vadbe. Seveda se da poiskati te načine telesne vadbe, ki te stimulirajo, tudi znotraj štirih sten. Poda primere: "Lahko hodite na mestu, visoko dvigujete kolena in nekako imitirate tek, če nimate primernih naprav doma. To je trenutno prva izbira, ob tem pa je koristno izvajati tudi vadbe za moč."
Popolnemu brezdelju se ne smemo prepustiti, zato je v času samoizolacije rutina, ki je zdaj glede na razmere spremenjena, še kako pomembna, pravi direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar. Pri vadbi v domačem okolju zna biti na preizkušnji moč volje – imamo dovolj samodiscipline, da v svoj nov vsakdan vpeljemo dejavnosti, ki prej niso bile del rutine? Ko imamo nenadoma na voljo veliko ur, seznam dejavnosti pa omejen, je priporočljivo načrtovati, kako bomo preživljali čas. Pripravimo si urnik, ki mu lahko sledimo."Čeprav rutina navidezno zamejuje ali ukaluplja naš dan, je za preživljanje situacij, kjer smo sami, v tišini, brez stikov, zlata vredna. Namreč, izkušnja ljudi, ki so bili zaradi različnih življenskih okoliščin - menihi, puščavniki, samotarji, ki so bili osamljeni zaradi naravnih ali družbenih kontekstov - je pozitivna. Jaz bi absolutno priporočal, da si za telesno aktivnost vzamemo čas enkrat ali dvakrat na dan. Dvakrat po 15 minut se morda sliši malo, a s tem veliko naredimo zase," priporoča Škodlar.
Rekreacije se torej lahko lotimo tudi doma, vadbenih videov, ki so na voljo na YouTubu in drugih spletnih virih ali pa v mobilnih aplikacijah, še nikoli ni bilo tako veliko. Začetki vadbe, ki ji sledimo prek ekrana, segajo sicer že v 80leta - spomnimo se na Jane Fonda in njene VHS kasete z aerobiko - nove generacije pa so ta način rekreiranja odkrile v dobi, v kateri si s tehnologijo pomagamo na vseh področjih življenja. Športni filozof in učitelj dihanja dr. Milan Hosta: "Vsak ima lahko svojega osebnega trenerja. Če je bilo to prej rezervirano za tiste, ki so si to lahko privoščili, se zdaj lahko ta trener prek te tehnologije razprši na sto koncev, se klonira dobesedno. V tej družbi status veliko pomeni. Zdaj, če že ne moreš imeti osebnega trenerja, ki hodi k tebi domov ali pa ti k njemu, se lahko priključiš nanj prek internetne aplikacije."
A kdo je na drugi strani ekrana - je to strokovnjak ali zgolj fitnes influencer? Stroka mora biti, vsem na srce polaga fitnes trenerka (diplomantka fakultete za šport), ki ponuja spletni program telovadbe, Nuša Gnezda:"Sama, ko iščem kakršnega koli strokovnjaka, naj bo to frizer ali zobozdravnik, se prej res dobro pozanimam, preden h komu grem. To bi moralo veljati tudi, ko gre za naše telo. Čisto tako: a bi šli k zobozdravniku, ki nima opravljene šole? Odgovor je na dlani." Nuša Gnezda opozarja na pomembnost, kako se vadbeni program oblikuje: "Ravno zato so pomembne izkušnje, preden prideš ven s spletnim programom, da veš, kako in zakaj nekaj deluje, ker enostavno moraš paziti na ljudi in izbrati take vaje, pri katerih se ne bodo poškodovali, bodo pa prišli do nekih rezultatov. Vaje ne smejo biti preveč komplicirane, paziti je treba na tehniko izvajanja vaj. Zato pa tudi pravim, pazite, res pazite na razne programe na YouTubu, ki so vprašljivi."
904 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Telovadba doma (z uporabo mobilnih aplikacij in spleta) v zadnjih letih vse bolj priljubljena, v času samoizolacije še toliko bolj
Površina, na kateri se zdaj gibamo, se je omejila na skoraj nekaj 10 kvadratnih metrov, kolikor meri naše stanovanje, saj so se ljudje z vsega sveta, da bi se uprli koronavirusu, samoizolirali. S tem so se na glavo obrnile naše vsakdanje rutine in navade. Med te bi moralo biti vključeno tudi gibanje našega telesa; zdaj, v tem času, ko marsikoga prevevajo negotovost, tesnoba in strah, še toliko bolj. To, da smo obtičali doma, namreč nikakor ne pomeni, da ves dan obtičimo na kavču ali za pisalno mizo, saj lahko telesne vaje izvajamo tudi na majhni površini.
Kot pojasnjuje vodja Ambulante za klinično prehrano na ljubljanskem Onkološkem inštitutu doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, gibanje stimulira naš imunski sistem: "Danes imamo dobre znanstvene dokaze, da pol ure do ene ure aerobne telesne vadbe na dan stimulira tiste celice, ki znajo obračunati tudi z virusi in zaščititi sluznično imunost, tudi dihala, zlasti zgornja dihala, ki so zdaj na udaru." Rotovnik Kozjekova predlaga vsem, ki lahko v samoizolaciji gredo ven in hodijo okoli hiše ali po stopnicah (oz. kaj podobnega), svojo telesno aktivnost usmerijo v ta način vadbe. Seveda se da poiskati te načine telesne vadbe, ki te stimulirajo, tudi znotraj štirih sten. Poda primere: "Lahko hodite na mestu, visoko dvigujete kolena in nekako imitirate tek, če nimate primernih naprav doma. To je trenutno prva izbira, ob tem pa je koristno izvajati tudi vadbe za moč."
Popolnemu brezdelju se ne smemo prepustiti, zato je v času samoizolacije rutina, ki je zdaj glede na razmere spremenjena, še kako pomembna, pravi direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar. Pri vadbi v domačem okolju zna biti na preizkušnji moč volje – imamo dovolj samodiscipline, da v svoj nov vsakdan vpeljemo dejavnosti, ki prej niso bile del rutine? Ko imamo nenadoma na voljo veliko ur, seznam dejavnosti pa omejen, je priporočljivo načrtovati, kako bomo preživljali čas. Pripravimo si urnik, ki mu lahko sledimo."Čeprav rutina navidezno zamejuje ali ukaluplja naš dan, je za preživljanje situacij, kjer smo sami, v tišini, brez stikov, zlata vredna. Namreč, izkušnja ljudi, ki so bili zaradi različnih življenskih okoliščin - menihi, puščavniki, samotarji, ki so bili osamljeni zaradi naravnih ali družbenih kontekstov - je pozitivna. Jaz bi absolutno priporočal, da si za telesno aktivnost vzamemo čas enkrat ali dvakrat na dan. Dvakrat po 15 minut se morda sliši malo, a s tem veliko naredimo zase," priporoča Škodlar.
Rekreacije se torej lahko lotimo tudi doma, vadbenih videov, ki so na voljo na YouTubu in drugih spletnih virih ali pa v mobilnih aplikacijah, še nikoli ni bilo tako veliko. Začetki vadbe, ki ji sledimo prek ekrana, segajo sicer že v 80leta - spomnimo se na Jane Fonda in njene VHS kasete z aerobiko - nove generacije pa so ta način rekreiranja odkrile v dobi, v kateri si s tehnologijo pomagamo na vseh področjih življenja. Športni filozof in učitelj dihanja dr. Milan Hosta: "Vsak ima lahko svojega osebnega trenerja. Če je bilo to prej rezervirano za tiste, ki so si to lahko privoščili, se zdaj lahko ta trener prek te tehnologije razprši na sto koncev, se klonira dobesedno. V tej družbi status veliko pomeni. Zdaj, če že ne moreš imeti osebnega trenerja, ki hodi k tebi domov ali pa ti k njemu, se lahko priključiš nanj prek internetne aplikacije."
A kdo je na drugi strani ekrana - je to strokovnjak ali zgolj fitnes influencer? Stroka mora biti, vsem na srce polaga fitnes trenerka (diplomantka fakultete za šport), ki ponuja spletni program telovadbe, Nuša Gnezda:"Sama, ko iščem kakršnega koli strokovnjaka, naj bo to frizer ali zobozdravnik, se prej res dobro pozanimam, preden h komu grem. To bi moralo veljati tudi, ko gre za naše telo. Čisto tako: a bi šli k zobozdravniku, ki nima opravljene šole? Odgovor je na dlani." Nuša Gnezda opozarja na pomembnost, kako se vadbeni program oblikuje: "Ravno zato so pomembne izkušnje, preden prideš ven s spletnim programom, da veš, kako in zakaj nekaj deluje, ker enostavno moraš paziti na ljudi in izbrati take vaje, pri katerih se ne bodo poškodovali, bodo pa prišli do nekih rezultatov. Vaje ne smejo biti preveč komplicirane, paziti je treba na tehniko izvajanja vaj. Zato pa tudi pravim, pazite, res pazite na razne programe na YouTubu, ki so vprašljivi."
Od smrti Edvarda Ravnikarja, osrednjega mojstra slovenske modernistične arhitekture, letos mineva 30 let. Kako je z današnjega vidika videti njegova stavbarska in urbanistična zapuščina?
Kako in zakaj so se države odpovedale monopolu nad oboroženo silo ter kaj to pomeni za mednarodne odnose v vse bolj multipolarnem svetu?
Čeprav je Azerbajdžan letos obnovil suverenost nad Gorskim Karabahom, na Kavkazu še naprej diši po vojni, saj se v teh gorah na meji med Evropo in Azijo križajo interesi Rusije, Turčije, Irana, Indije, Kitajske, ZDA in EU
Le še dober teden nas loči od prvega rojstnega dne aplikacije ChatGPT in v tem sorazmerno kratkem času so tehnologije t. i. generativne umetne inteligence pretresle svet in odprle ali poglobile številna daljnosežna vprašanja, kot so denimo: v kolikšni meri bodo zmogljivosti nove tehnologije nadomestile človeške delavce in posledično še pospešile naraščanje neenakosti? Bodo utrdile in povečale predsodke in diskriminacijo, ki je v družbah že prisotna in je bila posledično tudi vpisana v podatke, na katerih so se modeli učili? Kaj pomeni tovrstna tehnologija v rokah peščice zasebnih korporacij? Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali bo umetna inteligenca dosegla točko, ko bo v vseh vidikih pametnejša od ljudi?
Prva mednarodna konferenca o digitalni suverenosti DISCO Slovenija
Gentrifikacija je pojem, s katerim se srečujemo vse pogosteje. Gre za spreminjanje pretežno bivalnih mestnih predelov z lokalnim prebivalstvom s pozidavo ali prenovo v predele s turistično in storitveno namembnostjo višjega razreda. Gentrifikacija je lahko nekaj koristnega ali nekaj povsem nasprotnega. Je lahko prenova mestnih središč in oživljanje vsebin, ki so se iz mest umaknile, lahko pa pomeni tudi prevzem mestih središč s strani bolj premožne demografske skupine in izrinjanje manj premožnih, študentov, starejših, prekarnih kreativcev, torej ravno tistih skupin, ki mestom dajejo avtentičnost in vsebino. Nenazadnje gentrifikacijo lahko razumemo tudi kot obliko družbenega nadzora. Kako se v spremenjenih urbanih vsebinah znajdejo te skupine, kako se posledice gentrifikacije odražajo na življenju starejše populacije? V tokratni intelekti bosta svoje misli na to temo predstavila arhitekta Meta Kutin in Miloš Kosec.
Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni, praznično obarvani Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tudi na področju znanosti in v akademski sferi ni nič bolje. O tem, zakaj ženske na svojih kariernih poteh trčijo ob stekleni strop tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali? O položaju žensk v znanosti v tokratni Intelekti z voditeljico Tito Mayer.
Kdo neki so ljudje, ki se odločijo za tako poglobljeno učenje slovenščine, da se lahko potem lotijo literarnega prevoda? In kaj jih na naši književnosti privlači, da pri prevajanju navsezadnje vztrajajo leta in leta?
Letošnjega 16. septembra je minilo 30 let od smrti ikoničnega smučarja Roka Petroviča. Umrl je star komaj 27 let. Še za časa njegovega življenja ga je poleg izjemne priljubljenosti med ljubitelji smučanja, obdajala tudi nekakšna avra skrivnostnosti in posebneža. Rok Petrovič je vsekakor izstopal iz takratnih okvirjev predstav o športniku, smučarju. Bil je tudi inovator, učenjak, filozof, humanist, ljubitelj glasbe, lepih umetnosti nasploh in še in še. Kdo vse je zares bil? O tem se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z ljudmi, ki so ga poznali, mu bili blizu, tudi po duhu, raziskovali njegovo življenje in vedo, zakaj je dragoceno, da se ga spominjamo. V tokratni Intelekti so kot gostje sodelovali Jure Košir - nekdanji športnik, vrhunski smučar, Pero Lovšin - glasbenik in nekdanji športni novinar ter Boštjan Videmšek - priznani raziskovalni novinar in pisatelj.
Alojz Ihan, Alenka Zupančič, Marina Dermastia in Tomaž Zwitter o dvomu in kritičnem razumu
Viralni trend na družabnih omrežjih, t.i. »stay at home girlfriends«, kar pomeni punce, partnerke, povečini mlade ženske, ki ostajajo doma, gospodinjijo in so finančno odvisne od partnerja, ti viralni videi imajo več deset, celo sto milijonske oglede. Medtem pa narašča tudi odstotek žena in mater, ki ostajajo doma, brez službe, gospodinjijo in skrbijo za otroke. Sploh v ZDA, kar 24 odstotkov ameriških mater je doma, lansko leto jih je bilo 15 odstotkov. Tudi v Veliki Britaniji je trenutno doma skoraj milijon in pol staršev, od tega velika večina žensk. Kaj se dogaja v družbi, da ženske ostajajo doma, se na nek način vračajo v vloge gospodinj iz 50-ih let prejšnjega stoletja? Na to kompleksno temo smo iskali odgovore, razloge v Intelekti z gostjami. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila dr. Veroniko Tašner, izredno profesorico za področje sociologije edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Tanjo Buda, doktorsko študentko socialnega dela na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in Tonjo Jerele, mlado raziskovalko in zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede ter podpredsednico Ženskega lobija Slovenije.
Kritike, da na področju uporabe konoplje v Sloveniji že leta in desetletja zaostajamo za drugimi državami, so vedno glasnejše. Nekatere so upravičene, druge ne
Učinek podnebnih sprememb v obliki ekstremnih vremenskih katastrof smo to poletje zelo nazorno občutili in skoraj povsod po svetu njihova frekvenca, naj gre za poplave, orkane, suše, požare ali vročinske rekorde naglo narašča. A zelo verjetno je, da smo šele pri uvodnih dejanjih mnogo bolj brutalne podnebne predstave v bližnji prihodnosti. Pomemben del odgovorov, zakaj je temu tako, se skriva v oceanih. Ti so v preteklosti absorbirali večji del presežne toplote in znaten del naših izpustov ogljikovega dioksida in se pri tem tudi občutno segreli. S tem in ob vse hitrejšem taljenju ledu na polih pa se spreminja tudi njihova dinamika; z daljnosežni posledicami za ves svet. V današnji Intelekti se bomo posvetili nekaterim vidikom kompleksnega dogajanja v svetovnih morjih in oceanih. Na naše kraje najbolj neposredno vplivata vse toplejša severni Atlantik in Sredozemsko morje. Še hitreje in po aktualnih opozorilih znanstvenikov s še bolj alarmantnimi posledicami za svet se segreva Južni ocean, ki obdaja Antarktiko in vse hitreje načenja tamkajšnji ledeni oklep. Za piko na i pa je - po sedmih letih - znova sezona močnega El Nina, cikličnega pojava v Tihem oceanu, ki značilno požene temperaturne trende navzgor ter temeljito preobrne in zaostri vremenske vzorce marsikod po svetu.
Ko je Kitajska konec lanskega leta po večletnem strogem zapiranju gospodarstva zaradi epidemije koronavirusa spremenila svojo politiko in državo ponovno odprla, so ekonomisti po vsem svetu pričakovali visok skok ekonomske rasti drugega največjega svetovnega gospodarstva. In vendar iz Pekinga prihajajo manj spodbudne novice: hude težave kitajskih nepremičninskih gigantov in gradbenega sektorja, upad izvoza, skromna domača poraba, manj zanimanja tujih investitorjev, grozeča deflacija in velika brezposelnost mladih. Kaj se torej dogaja z gospodarstvom azijske velesile, ki že zaradi svoje velikosti neobhodno vpliva tudi na celotno svetovno ekonomsko sliko? Gre za resne gospodarske težave ali pa so ocene Zahoda, ki je Kitajski že večkrat napovedoval skorajšnji kolaps, tudi tokrat pretirane? Kateri so ekonomski, družbeni in geopolitični vzroki za upočasnjevanje gospodarstva države, ki je dolga desetletja rastlo z vrtoglavo hitrostjo? Ter kaj vse to pomeni za kitajsko družbeno-politično stabilnost ter nenazadnje tudi legitimnost kitajske komunistične partije?
Evropska unija je z novo zakonodajo o digitalnih storitvah določila nova pravila za 19 zelo velikih spletnih platform. Te bodo morale omejiti ciljano oglaševanje, zbiranje in hranjenje podatkov, uporabnice in uporabnike pa ščititi pred dezinformacijami, nezakonitimi vsebinami in drugimi družbenimi tveganji. Podjetjem nova pravila nalagajo tudi oceno sistemskih tveganj njihovih izdelkov, večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, zakonodaja pa še posebej ščiti najbolj ranljive in prepoveduje ciljano oglaševanje mladoletnicam in mladoletnikom. Od velikih platform zahteva večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, uporabnice in uporabniki facebooka in instagrama denimo, se bodo lahko odločali o tem, čigave objave bodo videli in v kakšnem vrstnem redu – izbrali bodo lahko kronološko časovnico in vidnost objav tistih ljudi in profilov, ki jim dejansko sledijo.
Odstranjevanje posledic katastrofalnih poplav, ki so Slovenijo zajele v začetku avgusta še vedno poteka. Ob tem so seveda v ospredju predvsem skrb za življenja in varnost ljudi, vzpostavitev osnovne infrastrukture in zagotovitev primernih bivalnih prostorov za prizadete ter čim hitrejša vzpostavitev družbenih mehanizmov in sistemov na prizadetih območjih. A kmalu bo prišel tudi čas za razmislek, kako se bomo morali v prihodnje odločati o umeščanju objektov in naselij v prostor, torej kje in kako graditi, kakšne oblike bivanja spodbujati ter predvsem bolj zaupati stroki in jo tudi upoštevati. Najhujša naravna nesreča v Sloveniji je zato priložnost, da prevrednotimo nekatere stereotipe in se bolje pripravimo na prihodnost. V tokratni Intelekti se Miha Žorž pogovarja z arhitektoma Milošem Koscem in Matevžem Grando.
Kako se skozi prizmo idej in konceptov, ki jih danes razvija teologija, kaže svet 21. stoletja – od podnebnih sprememb prek razmaha umetne inteligence do vojne v Ukrajini?
Pri nas so razvili najnatančnejšo metodo za določanje starosti papirja Kako stara je knjiga, ki jo držimo v roki? Običajno lahko pogledamo letnico natisa. A če je knjiga starejša in letnice ni, lahko določanje starosti postane precej bolj negotovo početje. V knjižnicah je na tisoče knjig, katerih starost še vedno ni znana, ocene pa so lahko napačne tudi za desetletje ali več. Tu so tudi denimo številne slike in dokumenti, za katere se ne ve, ali so pristni ali morda ponarejeni, kar ima seveda znaten vpliv na njihovo ceno. A vendar v samem papirju se skrivajo zelo jasni indici, kdaj je papir nastal, le da jih ni preprosto razbrati. Zdaj pa so znanstveniki pri nas razvili do zdaj najnatančnejšo metodo določanja starosti papirja, ki starost določi na dve leti natančno. S tem so se odprle številne nove možnosti ne samo pri datiranju knjig, ampak tudi pri določanju pristnosti dokumentov, pri forenzičnih raziskavah in na številnih drugih področjih. Za tem uspehom pa se skriva tudi zanimiva zgodba o papirju in njegovih spremembah skozi čas.
Vplivneži z objavami na Instagramu, Utubu, Tik -Toku so bili sprva nekakšni seli, orodja za komercialna sporočila s katerimi so nam poskušali prodati izdelke. Ko se je v to vmešala še kulturna in politična industrija, so stvari postale bolj kompleksne. Vplivneži svojim sledilcem ne prodajajo le izdelkov, temveč tudi način življenja in ideje. Industrija vplivništva se razteza od globalnih zvezd kot so družina Kardashian, pa vse do mikro vplivnežev, ki imajo bolj nišne interese. Kaj jim je skupnega, kakšna je industrija vplivništva danes ali še drugače, s populističnim naslovom - med Elonom Muskom in golozadnjičnimi ter golotorznimi instagram ponudniki super potentnih napitkov - kdo so pravi vplivneži in na kaj zares vplivajo? Za debato, odgovore, pa tudi nove razmisleke o tej kompleksni temi, ki je zaobjela resničnost že skorajda slehernega uporabnika svetovnega spleta je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič v studio 1. programa Radia Slovenija povabila gosta: Valentino Smej Novak, založnico in kolumnistko ter dr. Dana Podjeda, antropologa z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.
Neveljaven email naslov