Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jane Fonda je to počela že v 80ih

24.03.2020


Telovadba doma (z uporabo mobilnih aplikacij in spleta) v zadnjih letih vse bolj priljubljena, v času samoizolacije še toliko bolj

Površina, na kateri se zdaj gibamo, se je omejila na skoraj nekaj 10 kvadratnih metrov, kolikor meri naše stanovanje, saj so se ljudje z vsega sveta, da bi se uprli koronavirusu, samoizolirali. S tem so se na glavo obrnile naše vsakdanje rutine in navade. Med te bi moralo biti vključeno tudi gibanje našega telesa; zdaj, v tem času, ko marsikoga prevevajo negotovost, tesnoba in strah, še toliko bolj. To, da smo obtičali doma, namreč nikakor ne pomeni, da ves dan obtičimo na kavču ali za pisalno mizo, saj lahko telesne vaje izvajamo tudi na majhni površini.

Kot pojasnjuje vodja Ambulante za klinično prehrano na ljubljanskem Onkološkem inštitutu doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, gibanje stimulira naš imunski sistem: "Danes imamo dobre znanstvene dokaze, da pol ure do ene ure aerobne telesne vadbe na dan stimulira tiste celice, ki znajo obračunati tudi z virusi in zaščititi sluznično imunost, tudi dihala, zlasti zgornja dihala, ki so zdaj na udaru." Rotovnik Kozjekova predlaga vsem, ki lahko v samoizolaciji gredo ven in hodijo okoli hiše ali po stopnicah (oz. kaj podobnega), svojo telesno aktivnost usmerijo v ta način vadbe. Seveda se da poiskati te načine telesne vadbe, ki te stimulirajo, tudi znotraj štirih sten. Poda primere: "Lahko hodite na mestu, visoko dvigujete kolena in nekako imitirate tek, če nimate primernih naprav doma. To je trenutno prva izbira, ob tem pa je koristno izvajati tudi vadbe za moč."

Popolnemu brezdelju se ne smemo prepustiti, zato je v času samoizolacije rutina, ki je zdaj glede na razmere spremenjena, še kako pomembna, pravi direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar. Pri vadbi v domačem okolju zna biti na preizkušnji moč volje – imamo dovolj samodiscipline, da v svoj nov vsakdan vpeljemo dejavnosti, ki prej niso bile del rutine? Ko imamo nenadoma na voljo veliko ur, seznam dejavnosti pa omejen, je priporočljivo načrtovati, kako bomo preživljali čas. Pripravimo si urnik, ki mu lahko sledimo."Čeprav rutina navidezno zamejuje ali ukaluplja naš dan, je za preživljanje situacij, kjer smo sami, v tišini, brez stikov, zlata vredna. Namreč, izkušnja ljudi, ki so bili zaradi različnih življenskih okoliščin - menihi, puščavniki, samotarji, ki so bili osamljeni zaradi naravnih ali družbenih kontekstov - je pozitivna. Jaz bi absolutno priporočal, da si za telesno aktivnost vzamemo čas enkrat ali dvakrat na dan. Dvakrat po 15 minut se morda sliši malo, a s tem veliko naredimo zase," priporoča Škodlar.

Rekreacije se torej lahko lotimo tudi doma, vadbenih videov, ki so na voljo na YouTubu in drugih spletnih virih ali pa v mobilnih aplikacijah, še nikoli ni bilo tako veliko. Začetki vadbe, ki ji sledimo prek ekrana, segajo sicer že v 80leta - spomnimo se na Jane Fonda in njene VHS kasete z aerobiko - nove generacije pa so ta način rekreiranja odkrile v dobi, v kateri si s tehnologijo pomagamo na vseh področjih življenja. Športni filozof in učitelj dihanja dr. Milan Hosta: "Vsak ima lahko svojega osebnega trenerja. Če je bilo to prej rezervirano za tiste, ki so si to lahko privoščili, se zdaj lahko ta trener prek te tehnologije razprši na sto koncev, se klonira dobesedno. V tej družbi status veliko pomeni. Zdaj, če že ne moreš imeti osebnega trenerja, ki hodi k tebi domov ali pa ti k njemu, se lahko priključiš nanj prek internetne aplikacije."

A kdo je na drugi strani ekrana - je to strokovnjak ali zgolj fitnes influencer? Stroka mora biti, vsem na srce polaga fitnes trenerka (diplomantka fakultete za šport), ki ponuja spletni program telovadbe, Nuša Gnezda:"Sama, ko iščem kakršnega koli strokovnjaka, naj bo to frizer ali zobozdravnik, se prej res dobro pozanimam, preden h komu grem. To bi moralo veljati tudi, ko gre za naše telo. Čisto tako: a bi šli k zobozdravniku, ki nima opravljene šole? Odgovor je na dlani." Nuša Gnezda opozarja na pomembnost, kako se vadbeni program oblikuje: "Ravno zato so pomembne izkušnje, preden prideš ven s spletnim programom, da veš, kako in zakaj nekaj deluje, ker enostavno moraš paziti na ljudi in izbrati take vaje, pri katerih se ne bodo poškodovali, bodo pa prišli do nekih rezultatov. Vaje ne smejo biti preveč komplicirane, paziti je treba na tehniko izvajanja vaj. Zato pa tudi pravim, pazite, res pazite na razne programe na YouTubu, ki so vprašljivi."


Intelekta

904 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Jane Fonda je to počela že v 80ih

24.03.2020


Telovadba doma (z uporabo mobilnih aplikacij in spleta) v zadnjih letih vse bolj priljubljena, v času samoizolacije še toliko bolj

Površina, na kateri se zdaj gibamo, se je omejila na skoraj nekaj 10 kvadratnih metrov, kolikor meri naše stanovanje, saj so se ljudje z vsega sveta, da bi se uprli koronavirusu, samoizolirali. S tem so se na glavo obrnile naše vsakdanje rutine in navade. Med te bi moralo biti vključeno tudi gibanje našega telesa; zdaj, v tem času, ko marsikoga prevevajo negotovost, tesnoba in strah, še toliko bolj. To, da smo obtičali doma, namreč nikakor ne pomeni, da ves dan obtičimo na kavču ali za pisalno mizo, saj lahko telesne vaje izvajamo tudi na majhni površini.

Kot pojasnjuje vodja Ambulante za klinično prehrano na ljubljanskem Onkološkem inštitutu doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, gibanje stimulira naš imunski sistem: "Danes imamo dobre znanstvene dokaze, da pol ure do ene ure aerobne telesne vadbe na dan stimulira tiste celice, ki znajo obračunati tudi z virusi in zaščititi sluznično imunost, tudi dihala, zlasti zgornja dihala, ki so zdaj na udaru." Rotovnik Kozjekova predlaga vsem, ki lahko v samoizolaciji gredo ven in hodijo okoli hiše ali po stopnicah (oz. kaj podobnega), svojo telesno aktivnost usmerijo v ta način vadbe. Seveda se da poiskati te načine telesne vadbe, ki te stimulirajo, tudi znotraj štirih sten. Poda primere: "Lahko hodite na mestu, visoko dvigujete kolena in nekako imitirate tek, če nimate primernih naprav doma. To je trenutno prva izbira, ob tem pa je koristno izvajati tudi vadbe za moč."

Popolnemu brezdelju se ne smemo prepustiti, zato je v času samoizolacije rutina, ki je zdaj glede na razmere spremenjena, še kako pomembna, pravi direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar. Pri vadbi v domačem okolju zna biti na preizkušnji moč volje – imamo dovolj samodiscipline, da v svoj nov vsakdan vpeljemo dejavnosti, ki prej niso bile del rutine? Ko imamo nenadoma na voljo veliko ur, seznam dejavnosti pa omejen, je priporočljivo načrtovati, kako bomo preživljali čas. Pripravimo si urnik, ki mu lahko sledimo."Čeprav rutina navidezno zamejuje ali ukaluplja naš dan, je za preživljanje situacij, kjer smo sami, v tišini, brez stikov, zlata vredna. Namreč, izkušnja ljudi, ki so bili zaradi različnih življenskih okoliščin - menihi, puščavniki, samotarji, ki so bili osamljeni zaradi naravnih ali družbenih kontekstov - je pozitivna. Jaz bi absolutno priporočal, da si za telesno aktivnost vzamemo čas enkrat ali dvakrat na dan. Dvakrat po 15 minut se morda sliši malo, a s tem veliko naredimo zase," priporoča Škodlar.

Rekreacije se torej lahko lotimo tudi doma, vadbenih videov, ki so na voljo na YouTubu in drugih spletnih virih ali pa v mobilnih aplikacijah, še nikoli ni bilo tako veliko. Začetki vadbe, ki ji sledimo prek ekrana, segajo sicer že v 80leta - spomnimo se na Jane Fonda in njene VHS kasete z aerobiko - nove generacije pa so ta način rekreiranja odkrile v dobi, v kateri si s tehnologijo pomagamo na vseh področjih življenja. Športni filozof in učitelj dihanja dr. Milan Hosta: "Vsak ima lahko svojega osebnega trenerja. Če je bilo to prej rezervirano za tiste, ki so si to lahko privoščili, se zdaj lahko ta trener prek te tehnologije razprši na sto koncev, se klonira dobesedno. V tej družbi status veliko pomeni. Zdaj, če že ne moreš imeti osebnega trenerja, ki hodi k tebi domov ali pa ti k njemu, se lahko priključiš nanj prek internetne aplikacije."

A kdo je na drugi strani ekrana - je to strokovnjak ali zgolj fitnes influencer? Stroka mora biti, vsem na srce polaga fitnes trenerka (diplomantka fakultete za šport), ki ponuja spletni program telovadbe, Nuša Gnezda:"Sama, ko iščem kakršnega koli strokovnjaka, naj bo to frizer ali zobozdravnik, se prej res dobro pozanimam, preden h komu grem. To bi moralo veljati tudi, ko gre za naše telo. Čisto tako: a bi šli k zobozdravniku, ki nima opravljene šole? Odgovor je na dlani." Nuša Gnezda opozarja na pomembnost, kako se vadbeni program oblikuje: "Ravno zato so pomembne izkušnje, preden prideš ven s spletnim programom, da veš, kako in zakaj nekaj deluje, ker enostavno moraš paziti na ljudi in izbrati take vaje, pri katerih se ne bodo poškodovali, bodo pa prišli do nekih rezultatov. Vaje ne smejo biti preveč komplicirane, paziti je treba na tehniko izvajanja vaj. Zato pa tudi pravim, pazite, res pazite na razne programe na YouTubu, ki so vprašljivi."


03.11.2020

Zvočno znamčenje je atribut pri grajenju podobe

Marketinški trendi napovedujejo vzpon zvočnega znamčenja. Poleg zvočnih logotipov, značilne glasbe, ki jo slišimo v oglasih in značilnega zvoka naprav, postaja z vzponom pametnih zvočnikov in asistentov vse pomembnejši tudi glas znamke. Kako zvočno znamko gradi naš medij, zakaj je s prihodom tihih električnih vozil pred izzivi avtomobilska industrija? In kakšno vlogo zvoka pri znamčenju skozi desetletja prepoznava marketing? Odgovore iščemo v Intelekti, sodelujejo strokovnjak za marketing Janez Rakušček, raziskovalec trajnostne mobilnosti Andrej Brglez in radijski glasbeni urednik ter režiser zvoka Rudi Pančur.


27.10.2020

Spolna vzgoja bi morala biti celovita in sistematična

Seks je normalen del življenja. Zato se pol stoletja po seksualni revoluciji sprašujemo, zakaj je še vedno tabu tema? Bi imeli bolj zadovoljujoče spolno življenje, če bi se znali o seksu pogovorjati? Če bi se o spolnosti in medčloveških odnosih učili v šoli? Raziskave kažejo, da ima sistematična celovita spolna vzgoja številne pozitivne učinke. Kakšna je spolna vzgoja v Sloveniji, v drugih evropskih državah in kakšni so njeni učinki? O tem v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman.


20.10.2020

Nemčija, zadržani hegemon

3. oktobra leta 1990, manj kot leto po padcu berlinskega zidu torej, je prišlo do ponovne združitve Nemčije, ki jo je, kot vemo, hladna vojna za slabega pol stoletja razdelila na vzhodno, socialistično in zahodno, kapitalistično polovico. Tri desetletja pozneje lahko rečemo, da se je 83-milijonska Nemčija po reunifikaciji uveljavila kot evropska država številka ena; je tretja največja izvoznica na svetu, njeno gospodarstvo pa po bruto družbenem proizvodu na prebivalca zaostaja samo za ameriškim, kitajskim in japonskim. Kljub temu pa ni videti, da bi združena Nemčija radikalno spremenila planetarni geostrateški položaj. Vlade v Berlinu so teh trideset let v osnovi pač vseskozi ostajale zavezane evroatlantskim povezavam – v ključnih trenutkih so sledile Washingtonu in pazile, da bi ne postavile pod prevelik vprašaj multilateralne narave bruseljske povezave. A svet se nezadržno spreminja in z njim slej ko prej tudi nemški položaj: ameriška hegemonija je v luči kitajskega vzpona namreč videti manj samoumevna kakor nekdaj, prostora za samostojno nemško nastopanje je torej več, prenekatera poteza Trumpove administracije pa je v zadnjih štirih letih številne, ki v mednarodnem okolju vse bolj obupano iščejo zastavonošo antipopulistične, demokratične, ekološko ozaveščene, na upoštevanju znanosti in vladavine prava utemeljene politike, pripravila do tega, da so se začeli ozirati proti Berlinu. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kaj pravzaprav lahko pričakujemo od Nemčije v prihodnje? Ali se bo nemška gospodarska moč naposled začela poudarjeno prevajati v njen naraščajoči politični mednarodni vpliv? Kakšne cilje bi Nemčija sploh utegnila zasledovati na globalnem odru? Kako se bo obnašala znotraj Evropske Unije? Ta in druga sorodna vprašanja pa smo dopolnili še s pogledom v stvarnost vsakdanjega življenja v sodobni Nemčiji. Tako smo se med drugim spraševali, kako je s tamkajšnjim življenjskim standardom, kako živo je še zavedanje nemške odgovornosti za prelivanje krvi v 20. stoletju in v kolikšni meri so bile hladnovojne razlike med vzhodnimi in zahodnimi Nemci navsezadnje presežene. Pri vsem tem so nam pomagali naši tokratni gostje: televizijski voditelj in performer Dražen Dragojević, ekonomist Igor Feketija, pisateljica in kolumnistka Nataša Kramberger ter politolog dr. Marko Lovec.Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Comfreak (Pixabay)


13.10.2020

Je nastopil čas za UTD?

Ob vse večji krizi zaradi korona virusa, se v javnosti ponovno odpira vprašanje glede uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka. Organizatorji v okviru evropske državljanske pobude so pred kratkim začeli zbirati podpise za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka v vsej EU. Iz Slovenije je bila v nekaj dneh zbranih tretjina potrebnih podpisov, kar je daleč največ med državami EU. Več o konceptu UTD, je tekla beseda v oddaji Intelekta.


06.10.2020

Duševno zdravje otrok in mladostnikov

Najmanj 10 odstotkov otrok in od 15 do 20 odstotkov mladih v Sloveniji se sooča z duševnimi in vedenjskimi motnjami. V zadnjem desetletju se je močno povečalo število obravnav pri zdravnikih in specialistih, prav tako število receptov, izdanih za zdravljenje duševnih motenj otrok in mladostnikov. Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da jih je premalo in je dostopnost do kakovostne obravnave slaba predvsem izven mestnih središč. A ko se je že zdelo, da se stvari premikajo na bolje - v Sloveniji se je odprlo 10 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov -, je svoje naredil tudi koronavirus. Čakalne dobe za specialistične obravnave so se še podaljšale, strokovnjaki pa opažajo porast hujših oblik duševnih stisk pri otrocih. Več v Intelekti.


29.09.2020

Enakost ni v interesu vladajoče elite

Nobena skrivnost ni, pravi dr. Nikolai Jeffs, da razvoj in bogastvo Evrope temeljita na izkoriščanju afriške celine. Za svojo blaginjo smo zasužnjili tamkajšnje prebivalce in izropali njihova naravna bogastva. Od sredine šestnajstega stoletja pa do leta 1914, ko je kolonializem dosegel svoj vrh, je bilo kar 85 odstotkov sveta v rokah evropskih kolonialnih sil. Tokrat bomo osvetlili le del tega za Evropo in svet temnega obdobja. V oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc, sodelujejo: pisateljica mag. Gabriela Babnik Ouattara; filozofinja, performerka in raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Lana Zdravković; direktor belgijskega Kraljevega muzeja za Centralno Afriko dr. Guido Gryseels; anglist, sociolog kulture in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru dr. Nikolai Jeffs. Foto: Son of Groucho/ Flickr, CC


22.09.2020

Pametna mesta

Leta 2050, naj bi na svetu živelo okrog 10 milijard ljudi. Tri četrtine svetovnega prebivalstva bodo živele v mestih. Zato v današnjem globalnem svetu prihaja do velikih sprememb na področju načrtovanja in organizacije mest. Nastajajo tako imenovana pametna mesta, ki naj bi z uporabo novih tehnologij in pametnih rešitev doprinesla k bistveno večji kvaliteti bivanja v velikih urbanih središčih. O tem kakšne so prednosti življenja v pametnih mestih in kje vse se skrivajo morebitne pasti novih tehnologij, je tekla beseda v oddaji Intelekta. Voditeljica Martina Černe je gostila dr. Tomaža Krambergerja, mag. Niko Mahnič, dr. Miloša Kosca in dr. Matjaža Uršiča.


15.09.2020

Ali TikToku tiktaka zadnja ura na ameriških tleh?

TikTok je mobilna aplikacija za ustvarjanje in deljenje kratkih videoposnetkov. Na prvi pogled gre le za zabavno aplikacijo, ki jo uporabljajo predvsem najmlajši. Tako kot drugi priljubljeni družbeni mediji, tudi TikTok s svojimi algoritmi aktivno spodbuja pogosto rabo aplikacije, zbira, hrani, obdeluje in preprodaja številne osebne podatke, omogoča ciljano oglaševanje in politično propagando. Za razliko od facebooka, twitterja in instagrama pa je lastnik TikTok-a kitajsko podjetje. Ameriški predsednik Donald Trump zahteva prodajo aplikacije ameriškim lastnikom, sicer bo njeno rabo na ameriških tleh, kjer jo uporablja več kot 100 milijonov ljudi, prepovedal. Kaj vse razkriva kitajsko ameriški boj za osebe podatke uporabnic in uporabnikov TikToka v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


08.09.2020

Kaj je zadaj? O vzponu teorij zarote

V zadnjem času lahko spremljamo vrtoglavo naraščanje najrazličnejših teorij zarote. Tako rekoč ni relevantne teme, ki ne bi sprožila številne interpretacije, kaj da se v resnici skriva v ozadju. Iz relativnega obrobja so se prebile v ospredje in postale celo eno od sredstev geopolitičnih preigravanj svetovnih velesil. Kaj predstavlja njihov vzpon? Je neprestan tok informacij in dezinformacij morda preprosto premočan in mu nismo več kos? Kako dobro se lahko znajdemo v okoliščinah nenehnega informacijskega trušča? Kako na takšni podlagi pravzaprav osmišljamo svet okoli sebe in kakšna družba se oblikuje pod takimi pogoji? Nekaj vidikov bomo skušali osvetliti v Intelekti, v pomoč pri tem so nam bili nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, komunikologinja prof. dr. Tanja Oblak Črnič, psihiatrinja Breda Jelen Sobočan in filozof izr. prof. dr. Peter Klepec. Foto: Pixabay


01.09.2020

Zakaj si tako težko nataknemo zaščitno masko?

Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana). V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Odgovore je iskal Iztok Kônc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay


25.08.2020

Mladi: zdravstvena grožlja ali poraženci obdobja korone?

Ali so mladi zdravstveno tveganje ali poraženci korona obdobja? Diskurz, da so mladi, ki jih je med novo okuženimi s koronavirusom res največ, trenutno najbolj tvegana skupina, ne sme preiti v demonizacijo mladih. Niso krivi za drugi val epidemije, poleg tega se spopadajo s težavami, na katere opozarjajo že leta, a sta jih zdravstvena in z njo povezana gospodarska kriza še poglobili. Brezposelnost se je med njimi v zadnjem letu močno povečala, za večino je še vedno uganka, kako priti do svojega lastnega stanovanja, zato jih polovica živi še pri starših. Kakšen je po obdobju korone položaj mladih v Sloveniji?


18.08.2020

Sodobni očetje med delom in družino

V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Spremenile so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. O tem kako živijo moški med delom in starševstvom danes, o sodobnem očetovstvu smo spregovorili v oddaji Intelekta. Pred mikrofon smo povabili doktorico socioloških znanosti Živo Humer iz Mirovnega inštituta in direktorja ter ustanovitelja Ekvilib Inštituta, Aleša Kranjca Kušlana.


11.08.2020

Nismo si tako različni, kot mislimo

Čeprav med ljudmi prevladuje mnenje, da smo si med sabo bolj različni kot podobni, stroka pravi drugače. Razlike med nami so minimalne, opozarja psihologinja Andreja Avsec. Z oddajo Intelekta bomo tokrat zapluli v psihološke vode. Govorili bomo o človekovi osebnosti in osebnostnih značilnostih. Govorili bomo o tem, kako na naše življenje in na odnose, v katere vstopamo, vpliva naša osebnost. Novost, o kateri psihologi in raziskovalci govorijo zadnjih nekaj let, temelji na spoznanju, da lahko naše osebnostne značilnosti vsaj malo spremenimo. Funkcionalne vidike osebnosti bomo raziskali s profesorico obče psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Andrejo Avsec in s profesorico razvojne psihologije dr. Tino Kavčič z Zdravstvene fakultete v Ljubljani. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay


04.08.2020

O čem govorimo, ko govorimo o demokraciji?

Pogovori o aktualnih političnih vprašanjih se v javnem prostoru vse bolj polarizirajo. Prerekanje na spletnih platformah je polno zmerjanja, obtoževanja, omalovaževanja, laži in zavajanj. Zdi se, da obstajata dva popolnoma nasprotna pogleda na svet. Se ne strinjamo o ničemer več? Kaj pa demokracija? Je to še vedno sistem, ki želimo, da ureja našo družbo? O čem pa pravzaprav govorimo, ko govorimo o demokraciji? Kdaj je demokracije premalo, kdaj preveč? Odgovori v tokratni Intelekti.


28.07.2020

Literatura o času covida

Pandemija novega koronavirusa je v zadnjega pol leta tako temeljito pretresla svet, da si ni težko zamisliti pravcate poplave romanov in kratkih zgodb, ki bodo v naslednjih letih in desetletjih tematizirali, kako so se naša zasebna ter javna življenja spremenila v senci covida-19. O čem vse bi ta, še nenapisana dela utegnila govoriti? V kakšnem tonu bi to lahko počela; se bomo ob njihovem branju samo jokali ali pač tudi smejali? Kakšen bi moral biti idealni junak koronaromana, da se bomo v njegovi usodi prepoznali? Kakšno resnico o našem novem položaju bi te zgodbe navsezadnje utegnile razkriti? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili nekaj naših najbolj intrigantnih romanopiscev: Andreja Blatnika, Veroniko Simoniti, Suzano Tratnik in Gorana Vojnovića. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Free-Photos (Pixabay)


21.07.2020

Postkoronsko obdobje in pravice žensk - se vračamo nazaj?

Zdravstvene in socialne delavke, trgovke, zaposlene ženske z otroki, učiteljice, matere samohranilke, prekerke, akademske raziskovalke. Obdobje karantene in postkoronska kriza najvišji račun izstavlja prav njim. Tako kažejo vse tuje in domače raziskave, ki hkrati opozarjajo pred največjim vračanjem v okove preteklosti v zgodovini. Opozarjajo pred poskusi ukinjanja že doseženih pravic in pred vsesplošnim nazadovanjem na področju zagotavljanja enakopravnosti in enakosti. O tem na kakšen način pandemija ogroža in ukinja pravice žensk, o pasteh feminizacije dela od doma, o poglabljanju neenakosti in retradicionalizacijie v družbi, o povezavi med patriarhatom in kapitalom, smo govorili v tokratni Intelekti.


14.07.2020

35. obletnica Live AID

Letos mineva 35 let od dobrodelnega koncerta Live aid, ki so ga nekateri imenovali tudi Woodstock osemdesetih. Čeprav poznamo uradno zgodbo festivala, smo v Intelekti na ta zgodovinski spektakel pogledali skozi oči in ušesa tistih, ki so bili tako ali drugače povezani s festivalom, in dogodke iz tega časa primerjali z nekaterimi podobnimi prireditvami.


07.07.2020

Posameznik in družba v času distance

Ker se že govori o tem, da bo tudi prihodnje šolsko leto zaradi koronavirusa prilagojeno in bo ponovno vsaj v delu lahko potekalo na daljavo, bomo v Intelekti govorili o tem, kaj vse omejitve in priporočila, ki temeljijo na distanci, v našo družbo in v razvoj najmlajših prinašajo na dolgi rok? Če družba temelji na strahu in tem, da si čim bolj sam, v kakšne šolarje, študente in v končni fazi tudi državljane vzgajamo posameznike?


30.06.2020

Bo aplikacija nadzorovala virus ali ljudi?

Ob porastu okužb z novim koronavirusom se tudi v Sloveniji obračamo k mobilni aplikaciji za sledenje stikov. Aplikacija bi bila z epidemiološkega zornega kota lahko koristna, če bi si jo prostovljno naložilo dovolj ljudi. Skrbi je več, na prvem mestu zasebnost. Katere podatke bo zbirala, kdo jih bo hranil, kdo do njih dostopal, koliko časa? Pravni red Evropske unije ščiti zasebnost in osebne podatke prebivalk in prebivalcev. Evropski Uporaba aplikacije mor zato biti prostovoljna, podatki morajo biti anonimizirani in se ne smejo hraniti v centralizirani bazi podatkov, aplikacija pa se mora ob koncu pandemije prenehati uporabljati. V preteklosti smo se s tehnologijo že večkrat opekli. Se bomo spet? Odgovori v Intelekti.


23.06.2020

Nevralgične točke velesile Kitajske

Vzpon Kitajske je temeljito spremenil razmerja moči v svetu. Naraščajoče kitajske ambicije so vir številnih napetosti, pandemija in njene posledice pa so nezaupanje sveta še precej povečale. A z recesijo se je zdaj zamajal tudi znaten del notranje trdnosti, ki jo je Kitajski zagotavljala intenzivna gospodarska rast zadnjih desetletij. V deželi vse bolj narašča domači nacionalizem, ki ga oblast ne more puščati povsem ob strani, saj ga je sama dolgo vzpodbujala. Toda nacionalistične zahteve se rade razbohotijo in vse daljša vrsta meddržavnih sporov tako s sosedami kot z Združenimi državami Amerike zbuja skrb, v kolikšni meri bo Kitajska v prihodnje lahko zagotavljala regionalno in globalno stabilnost, koliko pa bo v prvi plan postavila svoje lastne ambicije. Kje so torej danes nevralgične točke azijske velesile, smo preverili v Intelekti. Foto: Pixabay


Stran 11 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov