Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jane Fonda je to počela že v 80ih

24.03.2020


Telovadba doma (z uporabo mobilnih aplikacij in spleta) v zadnjih letih vse bolj priljubljena, v času samoizolacije še toliko bolj

Površina, na kateri se zdaj gibamo, se je omejila na skoraj nekaj 10 kvadratnih metrov, kolikor meri naše stanovanje, saj so se ljudje z vsega sveta, da bi se uprli koronavirusu, samoizolirali. S tem so se na glavo obrnile naše vsakdanje rutine in navade. Med te bi moralo biti vključeno tudi gibanje našega telesa; zdaj, v tem času, ko marsikoga prevevajo negotovost, tesnoba in strah, še toliko bolj. To, da smo obtičali doma, namreč nikakor ne pomeni, da ves dan obtičimo na kavču ali za pisalno mizo, saj lahko telesne vaje izvajamo tudi na majhni površini.

Kot pojasnjuje vodja Ambulante za klinično prehrano na ljubljanskem Onkološkem inštitutu doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, gibanje stimulira naš imunski sistem: "Danes imamo dobre znanstvene dokaze, da pol ure do ene ure aerobne telesne vadbe na dan stimulira tiste celice, ki znajo obračunati tudi z virusi in zaščititi sluznično imunost, tudi dihala, zlasti zgornja dihala, ki so zdaj na udaru." Rotovnik Kozjekova predlaga vsem, ki lahko v samoizolaciji gredo ven in hodijo okoli hiše ali po stopnicah (oz. kaj podobnega), svojo telesno aktivnost usmerijo v ta način vadbe. Seveda se da poiskati te načine telesne vadbe, ki te stimulirajo, tudi znotraj štirih sten. Poda primere: "Lahko hodite na mestu, visoko dvigujete kolena in nekako imitirate tek, če nimate primernih naprav doma. To je trenutno prva izbira, ob tem pa je koristno izvajati tudi vadbe za moč."

Popolnemu brezdelju se ne smemo prepustiti, zato je v času samoizolacije rutina, ki je zdaj glede na razmere spremenjena, še kako pomembna, pravi direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar. Pri vadbi v domačem okolju zna biti na preizkušnji moč volje – imamo dovolj samodiscipline, da v svoj nov vsakdan vpeljemo dejavnosti, ki prej niso bile del rutine? Ko imamo nenadoma na voljo veliko ur, seznam dejavnosti pa omejen, je priporočljivo načrtovati, kako bomo preživljali čas. Pripravimo si urnik, ki mu lahko sledimo."Čeprav rutina navidezno zamejuje ali ukaluplja naš dan, je za preživljanje situacij, kjer smo sami, v tišini, brez stikov, zlata vredna. Namreč, izkušnja ljudi, ki so bili zaradi različnih življenskih okoliščin - menihi, puščavniki, samotarji, ki so bili osamljeni zaradi naravnih ali družbenih kontekstov - je pozitivna. Jaz bi absolutno priporočal, da si za telesno aktivnost vzamemo čas enkrat ali dvakrat na dan. Dvakrat po 15 minut se morda sliši malo, a s tem veliko naredimo zase," priporoča Škodlar.

Rekreacije se torej lahko lotimo tudi doma, vadbenih videov, ki so na voljo na YouTubu in drugih spletnih virih ali pa v mobilnih aplikacijah, še nikoli ni bilo tako veliko. Začetki vadbe, ki ji sledimo prek ekrana, segajo sicer že v 80leta - spomnimo se na Jane Fonda in njene VHS kasete z aerobiko - nove generacije pa so ta način rekreiranja odkrile v dobi, v kateri si s tehnologijo pomagamo na vseh področjih življenja. Športni filozof in učitelj dihanja dr. Milan Hosta: "Vsak ima lahko svojega osebnega trenerja. Če je bilo to prej rezervirano za tiste, ki so si to lahko privoščili, se zdaj lahko ta trener prek te tehnologije razprši na sto koncev, se klonira dobesedno. V tej družbi status veliko pomeni. Zdaj, če že ne moreš imeti osebnega trenerja, ki hodi k tebi domov ali pa ti k njemu, se lahko priključiš nanj prek internetne aplikacije."

A kdo je na drugi strani ekrana - je to strokovnjak ali zgolj fitnes influencer? Stroka mora biti, vsem na srce polaga fitnes trenerka (diplomantka fakultete za šport), ki ponuja spletni program telovadbe, Nuša Gnezda:"Sama, ko iščem kakršnega koli strokovnjaka, naj bo to frizer ali zobozdravnik, se prej res dobro pozanimam, preden h komu grem. To bi moralo veljati tudi, ko gre za naše telo. Čisto tako: a bi šli k zobozdravniku, ki nima opravljene šole? Odgovor je na dlani." Nuša Gnezda opozarja na pomembnost, kako se vadbeni program oblikuje: "Ravno zato so pomembne izkušnje, preden prideš ven s spletnim programom, da veš, kako in zakaj nekaj deluje, ker enostavno moraš paziti na ljudi in izbrati take vaje, pri katerih se ne bodo poškodovali, bodo pa prišli do nekih rezultatov. Vaje ne smejo biti preveč komplicirane, paziti je treba na tehniko izvajanja vaj. Zato pa tudi pravim, pazite, res pazite na razne programe na YouTubu, ki so vprašljivi."


Intelekta

907 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Jane Fonda je to počela že v 80ih

24.03.2020


Telovadba doma (z uporabo mobilnih aplikacij in spleta) v zadnjih letih vse bolj priljubljena, v času samoizolacije še toliko bolj

Površina, na kateri se zdaj gibamo, se je omejila na skoraj nekaj 10 kvadratnih metrov, kolikor meri naše stanovanje, saj so se ljudje z vsega sveta, da bi se uprli koronavirusu, samoizolirali. S tem so se na glavo obrnile naše vsakdanje rutine in navade. Med te bi moralo biti vključeno tudi gibanje našega telesa; zdaj, v tem času, ko marsikoga prevevajo negotovost, tesnoba in strah, še toliko bolj. To, da smo obtičali doma, namreč nikakor ne pomeni, da ves dan obtičimo na kavču ali za pisalno mizo, saj lahko telesne vaje izvajamo tudi na majhni površini.

Kot pojasnjuje vodja Ambulante za klinično prehrano na ljubljanskem Onkološkem inštitutu doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, gibanje stimulira naš imunski sistem: "Danes imamo dobre znanstvene dokaze, da pol ure do ene ure aerobne telesne vadbe na dan stimulira tiste celice, ki znajo obračunati tudi z virusi in zaščititi sluznično imunost, tudi dihala, zlasti zgornja dihala, ki so zdaj na udaru." Rotovnik Kozjekova predlaga vsem, ki lahko v samoizolaciji gredo ven in hodijo okoli hiše ali po stopnicah (oz. kaj podobnega), svojo telesno aktivnost usmerijo v ta način vadbe. Seveda se da poiskati te načine telesne vadbe, ki te stimulirajo, tudi znotraj štirih sten. Poda primere: "Lahko hodite na mestu, visoko dvigujete kolena in nekako imitirate tek, če nimate primernih naprav doma. To je trenutno prva izbira, ob tem pa je koristno izvajati tudi vadbe za moč."

Popolnemu brezdelju se ne smemo prepustiti, zato je v času samoizolacije rutina, ki je zdaj glede na razmere spremenjena, še kako pomembna, pravi direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar. Pri vadbi v domačem okolju zna biti na preizkušnji moč volje – imamo dovolj samodiscipline, da v svoj nov vsakdan vpeljemo dejavnosti, ki prej niso bile del rutine? Ko imamo nenadoma na voljo veliko ur, seznam dejavnosti pa omejen, je priporočljivo načrtovati, kako bomo preživljali čas. Pripravimo si urnik, ki mu lahko sledimo."Čeprav rutina navidezno zamejuje ali ukaluplja naš dan, je za preživljanje situacij, kjer smo sami, v tišini, brez stikov, zlata vredna. Namreč, izkušnja ljudi, ki so bili zaradi različnih življenskih okoliščin - menihi, puščavniki, samotarji, ki so bili osamljeni zaradi naravnih ali družbenih kontekstov - je pozitivna. Jaz bi absolutno priporočal, da si za telesno aktivnost vzamemo čas enkrat ali dvakrat na dan. Dvakrat po 15 minut se morda sliši malo, a s tem veliko naredimo zase," priporoča Škodlar.

Rekreacije se torej lahko lotimo tudi doma, vadbenih videov, ki so na voljo na YouTubu in drugih spletnih virih ali pa v mobilnih aplikacijah, še nikoli ni bilo tako veliko. Začetki vadbe, ki ji sledimo prek ekrana, segajo sicer že v 80leta - spomnimo se na Jane Fonda in njene VHS kasete z aerobiko - nove generacije pa so ta način rekreiranja odkrile v dobi, v kateri si s tehnologijo pomagamo na vseh področjih življenja. Športni filozof in učitelj dihanja dr. Milan Hosta: "Vsak ima lahko svojega osebnega trenerja. Če je bilo to prej rezervirano za tiste, ki so si to lahko privoščili, se zdaj lahko ta trener prek te tehnologije razprši na sto koncev, se klonira dobesedno. V tej družbi status veliko pomeni. Zdaj, če že ne moreš imeti osebnega trenerja, ki hodi k tebi domov ali pa ti k njemu, se lahko priključiš nanj prek internetne aplikacije."

A kdo je na drugi strani ekrana - je to strokovnjak ali zgolj fitnes influencer? Stroka mora biti, vsem na srce polaga fitnes trenerka (diplomantka fakultete za šport), ki ponuja spletni program telovadbe, Nuša Gnezda:"Sama, ko iščem kakršnega koli strokovnjaka, naj bo to frizer ali zobozdravnik, se prej res dobro pozanimam, preden h komu grem. To bi moralo veljati tudi, ko gre za naše telo. Čisto tako: a bi šli k zobozdravniku, ki nima opravljene šole? Odgovor je na dlani." Nuša Gnezda opozarja na pomembnost, kako se vadbeni program oblikuje: "Ravno zato so pomembne izkušnje, preden prideš ven s spletnim programom, da veš, kako in zakaj nekaj deluje, ker enostavno moraš paziti na ljudi in izbrati take vaje, pri katerih se ne bodo poškodovali, bodo pa prišli do nekih rezultatov. Vaje ne smejo biti preveč komplicirane, paziti je treba na tehniko izvajanja vaj. Zato pa tudi pravim, pazite, res pazite na razne programe na YouTubu, ki so vprašljivi."


14.03.2023

Ekonomistka: Zakaj bi v zdravstvu isto storitev plačevali dvakrat?

"Kljub drugačnemu prepričanju finance danes niso največji problem slovenskega zdravstva," pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča. "Res pa žal ne živimo v nebesih."


07.03.2023

"Enakost ne pomeni biti podobna moškemu"

Ob mednarodnem prazniku žensk, smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o pomenu enakosti v družbi. Voditeljica Tita Mayer je v oddaji gostila zgodovinarko in raziskovalko dr. Manco G. Renko, asistentko ter zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele in direktorico Zavoda Maska Aljo Lobnik. Gostje so spregovorile o aktualnih problemih, s katerimi se soočajo ženske v vsej njihovi raznolikosti. Problematiko neenakosti so poskušale umestiti v širši družbeni kontekst in misliti morebitne poti k bolj napredni in vključujoči družbi prihodnosti.


28.02.2023

Fenomen Stalin

Ob 70. obletnici diktatorjeve smrti skušamo dognati, kako je lahko vzpostavil absolutno oblast v Sovjetski zvezi, zakaj je njegova pot v epicenter zgodovine 20. stoletja tlakovana z milijoni trupel, pa tudi kakšni sta bili država in družba, ki ju je navsezadnje ustvaril


21.02.2023

Antropološke alternative za antropocen

O trajnostnem razvoju, kulturni in biološki raznolikosti ter nujnih alternativah za 21. stoletje


14.02.2023

BRICS ali kako izzvati zahodno ureditev sveta

Padec berlinskega zidu je vsaj za nekaj desetletij prinesel absolutno prevlado zahodnih držav na svetovnem geopolitičnem odru. Če smo se na zahodu ob tem potapljali v zmagoslaven občutek konca zgodovine, pa tovrstna politično-ekonomska ureditev sveta marsikomu ne ustreza tako zelo. Ne le Kitajski, državi, ki se je s skokovito gospodarsko rastjo zadnjih desetletij izkazala za največjo tekmico Združenih držav in želi imeti temu sorazmerno več vpliva v svetovni ureditvi, ampak tudi številnim drugim manj razvitim državam, ki v tem unipolarnem okolju ne vidijo najboljših pogojev za svoj razvoj. Ni torej presenetljivo, da se nekatere tako imenovane države globalnega juga skušajo na različne načine organizirati tudi mimo prevladujočih zahodnih institucij. V tokratni Intelekti se bomo posvečali morda najbolj odmevnemu izmed teh poizkusov, platformi, poimenovani BRICS, ki povezuje največje države v razvoju - Brazilijo, Indijo in Kitajsko - ter Rusijo in kasneje pridruženo, gospodarsko veliko šibkejšo Južno Afriko. Kako učinkovita in pomembna je zares ta povezava, katere članice imajo sicer skupno več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda? Ali BRICS s svojo investicijsko banko članicam prinaša otipljive ekonomske koristi ali so pomembnejše politične implikacije tega povezovanja? Ter kako se vse to spreminja v luči vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij, ki jo spremljajo? Gostje so politologa, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc in znanstvena sodelavka centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jana Arbeiter ter ekonomist Davor Vuchkovski, asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.


07.02.2023

»Temačna« kulturna dediščina

Zakaj je potrebno negovati tudi kolektivni spomin na boleča in travmatična poglavja naše kulturno-zgodovinske dediščine in kako to kar najbolje storiti?


31.01.2023

Za pozitivni razvoj mladih smo odgovorni vsi

Mladi se bodo pozitivno razvijali, ko bodo njihove prednosti usklajene z viri v njihovem okolju. Tako bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih, ki se kažejo v njihovih kompetentnosti, značaju, samozavesti, skrbi in povezanosti z okoljem, bolj verjetni, tvegano ali težavno vedenje pa bosta manj pogosta. Takšno prepričanje zagovarja perspektiva pozitivnega razvoja mladih, ki prinaša ne le teoretski okvir njihovega preučevanja, temveč tudi raziskave mladih in okolja, v katerem živijo. Več o pozitivnem razvoju mladih in o raziskavi Pedagoškega inštituta, ki je bila izvedena v obdobju ukrepov proti širitvi covida 19, izvemo v Intelekti.


24.01.2023

Stanovanjske zadruge

V času vse večjega pomanjkanja dostopnih in kakovostnih stanovanj stanovanjske zadruge predstavljajo primerno alternativo. Pobudniki vidijo stanovanjske zadruge v prvi vrsti kot način solidarnega reševanja stanovanjske problematike, ki pa hkrati odgovarja na sodobne družbene izzive. Skozi stanovanjsko skupnost rešujejo problem osamljenosti starejših in mlajših ter spodbujajo premisleke in reorganizacijo praks skrbstvenega dela. Nenazadnje pa se zadruge po svetu kažejo kot izjemno uspešne v oblikovanju bolj trajnostnega bivanja. Kdaj bodo sodobne stanovanjske zadruge zaživele tudi pri nas? V tokratni Intelekti, ki jo pripravlja Miha Žorž.


17.01.2023

Davčne oaze ali Kako bogati postanejo superbogati

Tajnost podatkov in pestra paleta finančnih instrumentov, pogosto na meji ali onkraj legalnosti, so ključ do odtekanja bogastva na račune peščice.


10.01.2023

Življenje v vojaški družini

Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To zagotovo vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala Fakulteta za družbene vede, založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin, ki ga je financirala Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, izvajali pa so ga raziskovalke in raziskovalci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Mirovnega inštituta. O prvi celoviti raziskavi vojaških družin v Sloveniji v tokratni oddaji Intelekta.


03.01.2023

Izbor oddaj leta 2022

V letošnji prvi Intelekti so ustvarjalke in ustvarjalci pripravili izbor oddaj, v katerih so pod drobnogled vzeli aktualne spremembe v družbi kot tudi različne družbene fenomene, ki so v preteklem letu krojili našo realnost.


27.12.2022

Quo vadis, slovenska medicina?*

Razprava z zdravniki: Neno Kopčavar Guček, Matejem Cimermanom, Markom Nočem in Primožem Rožmanom. Ali zdravniki še lahko delujejo po Hipokratovi prisegi in v dobro pacientov? *Kam greš slovenska medicina?


20.12.2022

Idejna zapuščina Mahatme Gandhija na preizkušnji

Ali se misli očeta indijske neodvisnosti o politiki, zasidrani v iskanju resnice, pa o nenasilnem odporu in državljanski nepokorščini lahko kosajo z brutalnimi družbenimi in geopolitičnimi realnostmi našega časa?


13.12.2022

Kriptovalute med špekulacijami in obeti alternativne tehnologije

Zadnji dve leti so bile kriptovalute v ospredju pozornosti predvsem zaradi vrtoglavih donosov. Danes se zdi, da se je kripto svet znašel sredi hude zime.


06.12.2022

Ali smo zaradi lepotnih operacij zmeraj bolj grda družba?

Človek, ljudje, smo se vedno ukvarjali s svojim telesom in videzom. A zdi se, da se v sodobni potrošniški družbi posamezniki pa tudi družba, s telesom oziroma videzom ukvarjajo bolj, več kot kadarkoli prej. Clovekova identiteta se v veliki meri definira preko telesa in sodobna družba želi predvsem mlado, čvrsto, vitko in tudi zdravo telo. V hektiki vsakdana in neoliberalnih zahtevah pa so te želje težje dosegljive, zmanjkuje nam časa. In estetska kirurgija je ena izmed področij, tehnik, orodij, ki omogočajo posamezniku, da preuredi telo v skladu s svojimi željami in prevladujočimi lepotnimi ideali. In tudi razmah uporabe estetke kirurgije in tudi nekirurških kozmetičnih/esteskih popravkov je enormen. Po njih posegajo vse mlajši in tudi zaradi vse večje cenovne dostopnosti tudi tisti ne posebej dobro gmotno opremljeni. Kako na vse te razmahe vplivajo mediji, predvsem družabna omrežja in kako se s tem spreminjajo kanoni lepote v vse bolj globaliziranem svetu pa tudi obče človeške, humanistične vrednote in človekovo samovrednotenje. To nas bo zanimalo v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila avtorica in voditeljica Liana Buršič z gosti: Sanja Rozman - zdravnica, psihoterapevtka, publicistka; prof. dr. Metka Kuhar – redna profesorica za področje socialne psihologije Fakultete za družbene vede v Ljubljani; prof. dr. Uroš Ahčan - specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.


29.11.2022

Na spletu poteka silovit boj proti ruski propagandi

Družbeni mediji želijo čim več naše pozornost, zato nas njihovi algoritmi ciljajo s personaliziranimi vsebinami, ne glede na to, kdo jih objavlja in ali so resnične. Takšna podatkovna ekonomija je polarizirala uporabnice in uporabnike in še olajšala propagando, ki je dosegla povsem nove razsežnosti med vojno v Ukrajini. Kakšne laži širi Rusija, koga cilja in kako se spopasti z informacijsko vojno v digitalnem okolju? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


22.11.2022

Uvod v Prousta

Ob stoletnici smrti velikega francoskega pisatelja preverjamo, kako s pomočjo magdalenice, pomočene v lipov čaj, razveljaviti čas in prelisičiti smrt?


15.11.2022

Podnebni aktivizem

27. oktobra se dva člana skupine Just Stop Oil v muzeju v Haagu prilepita na zaščitno steklo znamenite Vermeerjeve slike Dekle z bisernim uhanom. Ob tem obiskovalce vprašata, kako se počutijo, ko se jim pred očmi uničuje nekaj lepega in neprecenljivega, prav tako kot to počnemo s planetom. To je le eden od številnih primerov aktivističnih protestov, ki so v zadnjih mesecih razdelili svetovno javnost. Svetovni voditelji pa na podnebnem vrhu v Egiptu te dni razpravljajo o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam. A politične zaveze so pogosto rezultat vztrajnih lobiranj predstavnikov kapitala in industrije in zato niso dovolj ambiciozne, opozarjajo okoljevarstveniki. O okoljskem aktivizmu z Gajo Brecelj, direktorico Umanotere in dr. Tadejem Troho s filozofskega inštituta ZRC SAZU.


08.11.2022

Položaj žensk v Iranu

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


01.11.2022

Življenje ima smisel

O smislu življenja razmišljajo novinarka Darja Korez Korenčan, zdravnik Samo Zver in psihoterapevt Martin Lisec


Stran 5 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov