Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako zaton na zahodu in vzpon v tako imenovanih državah tretjega sveta, predvsem v podsaharski Afriki, spreminjata še vedno v Rimu zasidrano Katoliško cerkev, ki ima že danes večino vernikov na globalnem jugu
Katoliška cerkev je morala s svojim univerzalističnim stremljenjem k širjenju nauka med ljudi najrazličnejših ras, kultur in jezikov kljub centraliziranosti okrog figure papeža od nekdaj delovati kot široka koalicija, ki znotraj svojega okvira vsaj do neke mere dopušča različne prakse, poudarke in interpretacije. In vendar v njej spričo zgodovinskih okoliščin prevladujejo učenja, oblikovana na tleh zahodne Evrope. Če je bilo to še na začetku preteklega stoletja, ko sta v Evropi dejansko živeli kar dve tretjini svetovnih katoličanov, vsaj do neke mere razumljivo, pa je danes situacija precej drugačna, v Evropi je namreč le še okoli četrtina svetovnih pripadnikov te cerkve, glavnina vernikov pa se nahaja na globalnem jugu - v že dolgo močno katoliški Latinski Ameriki, vse bolj pa tudi v Podsaharski Afriki in celo nekaterih azijskih državah. Vse to pa seveda ne more ostati brez posledic za delovanje, nauke in tudi politiko Katoliške cerkve, ki se mora vsaj do neke mere odzvati na poglede, interese in težave, ki jih imajo ljudje tako imenovanega tretjega sveta in ki ne sovpadajo nujno s prioritetami vernikov v vse bolj sekularnih deželah Evrope in Severne Amerike. Kako torej ti premiki - ki se bodo glede na demografske in kulturne trende v prihodnjih desetletjih verjetno le še zaostrili - vplivajo na preoblikovanje Rimsko-katoliške cerkve? Kako bi se utegnili spremeniti ali pa se že spreminjajo njeno delovanje in učenje, njene prakse, rituali in nenazadnje tudi njeno opredeljevanje do aktualnih svetovnih problemov? To so nekatera od vprašanj, ki nas bodo zanimala v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo teologa in publicista Petra Kovačiča Peršina, novinarja ter dolgoletnega dopisnika iz Latinske Amerike in Rima Toneta Hočevarja ter radijskega kolega, urednika Uredništva za religije in verstva, zgodovinarja dr. Tomaža Gerdena. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Foto: Papež Frančišek v družbi afriških cerkvenih dostojanstvenikov, Flickr Creative Commons (Catholic Church England and Wales)
912 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Kako zaton na zahodu in vzpon v tako imenovanih državah tretjega sveta, predvsem v podsaharski Afriki, spreminjata še vedno v Rimu zasidrano Katoliško cerkev, ki ima že danes večino vernikov na globalnem jugu
Katoliška cerkev je morala s svojim univerzalističnim stremljenjem k širjenju nauka med ljudi najrazličnejših ras, kultur in jezikov kljub centraliziranosti okrog figure papeža od nekdaj delovati kot široka koalicija, ki znotraj svojega okvira vsaj do neke mere dopušča različne prakse, poudarke in interpretacije. In vendar v njej spričo zgodovinskih okoliščin prevladujejo učenja, oblikovana na tleh zahodne Evrope. Če je bilo to še na začetku preteklega stoletja, ko sta v Evropi dejansko živeli kar dve tretjini svetovnih katoličanov, vsaj do neke mere razumljivo, pa je danes situacija precej drugačna, v Evropi je namreč le še okoli četrtina svetovnih pripadnikov te cerkve, glavnina vernikov pa se nahaja na globalnem jugu - v že dolgo močno katoliški Latinski Ameriki, vse bolj pa tudi v Podsaharski Afriki in celo nekaterih azijskih državah. Vse to pa seveda ne more ostati brez posledic za delovanje, nauke in tudi politiko Katoliške cerkve, ki se mora vsaj do neke mere odzvati na poglede, interese in težave, ki jih imajo ljudje tako imenovanega tretjega sveta in ki ne sovpadajo nujno s prioritetami vernikov v vse bolj sekularnih deželah Evrope in Severne Amerike. Kako torej ti premiki - ki se bodo glede na demografske in kulturne trende v prihodnjih desetletjih verjetno le še zaostrili - vplivajo na preoblikovanje Rimsko-katoliške cerkve? Kako bi se utegnili spremeniti ali pa se že spreminjajo njeno delovanje in učenje, njene prakse, rituali in nenazadnje tudi njeno opredeljevanje do aktualnih svetovnih problemov? To so nekatera od vprašanj, ki nas bodo zanimala v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo teologa in publicista Petra Kovačiča Peršina, novinarja ter dolgoletnega dopisnika iz Latinske Amerike in Rima Toneta Hočevarja ter radijskega kolega, urednika Uredništva za religije in verstva, zgodovinarja dr. Tomaža Gerdena. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Foto: Papež Frančišek v družbi afriških cerkvenih dostojanstvenikov, Flickr Creative Commons (Catholic Church England and Wales)
So šestletniki pripravljeni za vstop v formalno obliko izobraževanja ali so še premajhni? Odgovori na to vprašanje so različni. Medtem ko nekateri strokovnjaki zagovarjajo slovensko devetletko, saj je ta prilagojena vstopu pet- in šestletnikov v šolo (kadrovsko in ocenjevalno), pa nekateri opozarjajo, da se otrok zelo veliko nauči prek igre in so prepričani, da je kasnejši začetek šolanja za otroka koristnejši. Pretehtali bomo argumente, ne bomo pa mogli tudi mimo dejstvo, da se vedno več otrok v šolo vključi s sedmimi leti, teh je danes v generaciji okoli 5 odstotkov. Je razlog za zakasnitev vstopa v šolo njihovo zaostajanje v razvoju, to, da želijo starši otroku zagotoviti še eno leto brezskrbnega otroštva, ali pa mogoče zahtevnost urnega načrta za 1. razred, ki se je v 10 letih močno povečala? Odgovore smo iskali v Intelekti.
Ste srečni? Ste prepričani? Kaj sploh je sreča? Je to nekaj, kar se je že zgodilo? Ali nekaj, kar se šele bo? Ste jo zamudili? Jo iščete na pravem mestu? Na ta in podobna vprašanja odgovarjajo številne knjige za samopomoč, trenerji za življenje, motivatorji in guruji življenjskega sloga. Vsi pogosto postrežejo tudi z rezultati raziskav in ponudijo recepte, kako spremeniti svoje življenje, da bi bolje živeli. Navodil o tem, kako se prehranjevati, gibati, spati, oblačiti, obnašati, da bi bili srečnejši, nikoli ne zmanjka. Izdelkov in storitev, ki naj bi nam pomagali do srečnega življenja, je torej vse več. Kaj nam to pove o sodobnem času in vlogi, ki jo v njem igra sreča? foto:Paolo Fefe'/flickr
Ko se je z apneo (potapljanje na vdih), kot prvi na svetu na 50 metrov globine potopil legendarni Enzo Maiorca, pred skoraj 60. leti je medicinska znanost trdila, da je to skrajna meja človeške zmogljivosti. Da so pogoji na takšni globini za človeka smrtonosni. Izjemne sile delujejo na telo pri globinah več kot 50 m, z vsakimi desetimi metri apneista obremeni en bar pritiska več. A ne glede na zaskrbljenost stroke so se tekmovalci na površino vračali živi (čeprav je pot do svetovnih rekordov v disciplini »no limits« v veliki meri tlakovana tudi z mrtvimi junaki), globine pa so nevarno naraščale. Že nekaj let “najgloblji človek na Zemlji” je nekdanji pilot, Dunajčan Herbert Nitsch. Z enim samim vdihom se je potopil na 214 metrov globine. Svoj rekord v disciplini »no limits« je še izboljšal s potopom na 253 metrov, a pri tem doživel hudo nesrečo. A preživel in okreval. Herbert Nitsch je posebej za oddajo Intelekta spregovoril o svojih izkušnjah s potapljanjem na vdih, v studiu pa se nam bodo pridružili tudi “najgloblji Slovenec“, apneist Samo Jeranko, zdravnik, pulmolog Jurij Šorli in športna psihologinja Tanja Kajtna. O apnei kot športu, varnejšem od vožnje z avtom ali apnei kot ekstremnem športu, ki pa vendarle s svojimi tekmovalci že ves čas kljubuje medicinski stroki in premika meje človeške zmogljivosti? Bomo slišali v tokratni Intelekti. Oddajo je pripravila in vodila Liana Buršič. Foto: www.herbertnitsch.com
Poletje je čas, ko se naše spolno vedenje razživi. Raziskave kažejo, da med rjuhe skočimo večkrat kot po navadi, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno zaščito. Majhna neprevidnost nam lahko povzroči zelo hude glavobole. Samo v prvi polovici letošnjega leta smo v Sloveniji odkrili toliko novih okužb z virusom HIV kot lani v celem letu. Na pohodu so tudi sifilis, gonoreja in hepatitis C. Porast spolno prenosljivih okužb, ki ga že dlje časa opažajo v zahodnih državah, je zdaj izziv tudi za naše strokovnjake. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se po svetu vsak dan okuži kar milijon ljudi. Kakšno nevarnost prinaša pandemija? Ali bodo našim spalnicam zavladale spolno prenosljive bolezni? Kaj je pravzaprav povzročilo alarmanten porast novih okužb s HIV-om v Sloveniji? Odgovore na ta vprašanja bomo v oddaji Intelekta iskali z Ireno Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Miho Lobnikom z nevladne organizacije Legebitra in Tomažem Vovkom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Maria Morri/ Flickr, cc
Milijoni po vsem svetu so se v zadnjih dveh letih polivali z vedri ledene vode in s tem zbirali finančna sredstva za raziskovanje ene od nevrodegenerativnih bolezni znani pod kratico ALS. Kampanja je na spletu dosegla nesluten odziv in že obrodila sadove. Znanstveniki iz različnih držav so prišli do nekaterih novih spoznanj. V eni od zadnjih študij so opisali nove gene, ki povečujejo tveganje za bolezen motoričnega nevrona. To naj bi bolje osvetlilo mehanizem bolezni in morda v prihodnosti doprineslo tudi k razvoju zdravila. Gosta Intelekte sta bila prof. dr. Boris Rogelj iz Inštituta Jožef Stefan in prof. dr. Janez Zidar iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Cate Storymoon/Flickr
V zadnjem času je svet obnorela mobilna igra Pokemon go. Število ljudi, ki jih je zajela tako imenovana pokemanija, ki hodijo naokrog in bolščijo v svoje mobilne naprave, je vsak dan večje. Odnos ljudi do sicer zabavne igre pa zaskrbljujoče nekritičen, opozarjajo strokovnjaki. O tem kaj je igra pokemon go, zakaj je videoigra v samo nekaj dneh zaobjela svet, kaj je tako privlačnega na videoigrah, kako se nedolžna zabava lahko spremeni v težavo in kaj bo dolgoročno prineslo mešanje virtualnega sveta in realnosti, smo spregovorili v Intelekti z gosti: Boštjan Gorenc Pižama, Sergej Hvala Sneti in dr. Gregor Moder. Foto: Aleš Ogrin
Poletje je čas, ko se marsikdo vsaj za kratek čas ali daljše počitnice odpravi na morje. Kar je večini le idealen prostor za oddih in rekreacijo, je tudi tista ključna značilnost, zaradi katere je naš planet tako poseben. Daleč največji in najbolj raznolik življenjski prostor na svetu kljub svoji izredni velikosti ni imun na vpliv človeka. V letošnjem letu so visoke temperature morja povzročile najobsežnejše umiranje koral na velikem koralnem grebenu ob avstralski obali, pa tudi sicer se koralni grebeni po vsem svetu naglo redčijo. Sveže poročilo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ugotavlja, da v Sredozemskem morju že 60 odstotkov ribjih zalog lovimo v pretiranem obsegu, ki ne omogoča obnavljanja vrst. Če iz morja jemljemo preveč, pa vanj tudi preveč vnašamo. Poleg raznovrstnih odplak denimo tudi 20 milijonov ton plastike na leto. O stanju svetovnih morij v tokratni Intelekti. Foto: Borut Mavrič
Na spletu preživljamo vse več časa. Pametne mobilne naprave nam omogočajo, da smo kjerkoli in kadarkoli v stiku s prijatelji, si delimo različne vsebine, gledamo posnetke na youtubu in drugih družbenih omrežjih, objavljamo slike in svoje videoposnetke. To komunikacijsko orodje pa nekateri uporabljalo tudi zato, da razširjajo sovražne in žaljive vsebine ter izvajajo nasilje. Najmanj 30 odstotkov otrok in mladostnikov je že izkusilo spletno nasilje. Ali je spletnega nasilja vse več, kdo so najpogostejše žrtve, ali je splet povzročil porast medvrstniškega nasilja ali pa se je to le preselilo na splet? To so le nekatera vprašanja, na katera bomo odgovorili v tokratni Intelekti. Pripravlja Urška Henigman. Gostje: Špela Reš - Logout, Ajda Petek - safe.si in Toni Klančnik – kriminalistična policija. foto: flickr/Wen Tong Neo
Vrane živijo povsod kjer živijo ljudje, a kljub temu vemo o njih le malo. Navadno se pritožujemo nad njihovim glasnim oglašanjem, napadi v času, ko imajo mladiče ali kadar onečedijo prostor pod sabo. V preteklosti so jih preganjali in odstranjevali na različne krute načine, od zastrupljanja jajc do uporabe eksplozivov. Leta 2016 se zdijo taki pristopi še kako etično sporni, a njihova populacija narašča. Kako torej sobivati s pticami, ki so ene izmed najinteligentnejših živali na svetu, v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Lea Ogrin.
Evropsko unijo je navdihnila ideja Jeana Monneta, da bi po drugi svetovni vojni zagotovili trajni mir in razcvet na stari celini. To naj bi uresničili z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo, ki je leta 1950 začela gospodarsko povezovati sprva šest držav: Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburg, Nemčijo in Nizozemsko. Prerasla je v Evropsko unijo, doživela svoj vzpon, v zadnjem desetletju pa se krize kar vrstijo. Zgodovinski referendum Velike Britanije o izhodu iz evropske družine je tokratno izhodišče za Intelekto, v kateri se bomo spomnili začetkov integracije, govorili o njenih največjih problemih in se zazrli v njeno negotovo prihodnost. Gosta Barbare Belehar Drnovšek bosta izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko s Fakultete za družbene vede in politolog, ki predava na Univerzi Južne Danske dr. Igor Guardiancich. Foto: Flickr/Derek Bridges
Tisti, ki trdijo, da so najstniki agresivni, leni, ves čas zaspani, odrezavi, pretirano užitkarski in predrzni, nagnjeni k dramatiziranju ali da so žrtve hormonskih neravnovesij, morda ne vedo, da so takšni zato ali pa v veliki meri tudi zato, ker se v njihovih možganih dogajajo burne spremembe, ki pa so povsem naravne. Mladostništvo, ki traja približno od 12. do 24. leta je, kot pravi ameriški nevropsihiater in pediater Daniel J. Siegel, zapleteno obdobje, a vendarle čudovito. Narava v tem času poskrbi, da se možgani otroka preoblikujejo tako, da je pripravljen na odhod iz domačega gnezda in na ustvarjalno spreminjanje sveta. Pri tem lahko najstnika razumemo in mu pomagamo ali pa ga zatiramo. Da bi jih razumeli in znali z njimi ustrezno ravnati v tem občutljivem obdobju njihovega življenja, se bomo v tokratni Intelekti s strokovnjaki nevroznanosti in razvojne psihologije posvetili možganom najstnikov.
V Sloveniji spreminjamo in zaostrujemo protitobačno zakonodajo. »Poznamo dve vrsti držav,« pravi Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. » Države, v katerih je tobačna industrija v lasti vlade, in države, v katerih je vlada v lasti tobačne industrije.« Tobačni velikani so desetletja prikrivali interne dokumente, ki so govorili o smrtonosnih posledicah cigaretnega dima. Med drugim tudi to, da so nekateri filtri vsebovali azbest, ki se je lahko odtrgal s filtra, in da se je v tobaku kopičil radioaktivni polonij. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije zbolijo za pljučnim rakom. Kljub temu pa zaostrovanje protitobačne zakonodaje vedno znova naleti na nasprotovanje dela javnosti in na velik odpor tobačne industrije. O najbolj smrtonosnem izdelku v zgodovini človeštva, kot o cigaretah pravi prof. Proctor, bodo v oddaji Intelekta govorili Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Luka Šolmajer, poznavalec področja, Robert Proctor, avtor knjige Zlati holokavst in Jerneja Svetičič, s katero smo se pogovarjali o boju proti kajenju v Avstraliji. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Lukas Benc/ Flickr, cc
Podatki so nova nafta, algoritmi pa črpalke, ki jo črpajo. Algoritmi razvrščajo spletne strani v brskalnikih, prikazujejo medijske vsebine na družbenih omrežjih, sledijo naši dejavnosti na spletu, nas kategorizirajo, nam ponujajo nove vsebine, personalizirane oglase, varujejo pred morebitnim nasiljem in preverjajo, če morebiti nismo mi tisti, ki pripravljamo teroristični napad. Kako bo algoritmizacija spremenila svet? Kje so prednosti in kje nevarnosti? V Intelekti preverja Urška Henigman. Gostje: Dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko, Univerze v Ljubljani, dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede Univerze v LJubljani in dr. Uroš Godnov s Fakultete za management Univerze na primorskem.
Živimo v družbi z močno ideologijo družine. Ta predpostavlja, da bomo svoje življenje zastavili po fazah in da je ena od teh faz življenje v heteroseksualni jedrni družini. Takšnemu življenju se pripisuje večvrednost, v širši javnosti pa še vedno pogosto slišimo ukoreninjeno krilatico, da je družina osnovna celica družbe. Pa je res? Vse več ljudi izbira drugačne življenske stile; veča se število izvenzakonskih partnerstev,enostarševskih družin,samskih. Slednja družbena skupina je aktualna tema, ki zapolnjuje medijske vsebine, v naši družbi pa je obravnavana predvsem kot problem. Samski imajo drugačen, velikokrat obroben položaj, nanje pa so še vedno nalepljeni stereotipi in predsodki. O samskih in o še vedno močno prisotni ideologiji družine bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Sogovornika bosta sociolog dr. Iztok Šori iz Mirovnega inštituta, avtor obsežne pionirske raziskave o samskih in sociologinja dr. Milica Antić Gaber iz Filozofske fakultete v Ljubljani. Foto: www.flaticon.com
Temelje jedrske znanosti je pred 120 leti postavil francoski fizik in Nobelovec Henri Becquerel, ki je odkril, da uranova sol seva prodorne žarke. Pojav sta zakonca Curie dve leti kasneje poimenovala radioaktivnost. To je postalo orodje, s katerim so znanstveniki na prelomu iz 19. v 20. stoletje raziskovali zgradbo snovi. Lahko so razvozlali zgradbo atoma, kasneje sprožili prve jedrske reakcije in odkrili nevtron. Pozornost jedrskih raziskav je bilo sprva osredotočena v izdelavo atomskega orožja. Prvo jedrsko elektrarno postavijo leta 1954 v takratni Sovjetski zvezi. Z graditvijo reaktorskega centra Triga v Podgorici pred pol stoletja pa smo tudi Slovenci vstopili v korak s časom na področju takrat najbolj obetavnega in modernega načina proizvodnje električne energije. Že od vsega začetka pomeni stičišče jedrskega znanja in raziskav pri nas in služi kot podpora jedrski elektrarni Krško, še zlasti s stališča varnosti. O jedrski znanosti in raziskavah skozi prizmo reaktorskega centra Triga, ki prav konec tega meseca zaznamuje 50 let, bodo v tokratni Intelekti spregovorili doktorji fizike Luka Snoj, Igor Jenčič in Iztok Tiselj. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Nuclear Regulatory Commission/Flickr
Vključevanje priseljencev v slovenske vrtce in šole ni nič novega, v zadnjem letu pa so se okoliščine zaradi begunskega vala vseeno nekoliko spremenile. Zato se bomo v Intelekti vprašali, kako poteka vključevanje priseljencev v naš vzgojno-izobraževalni sistem, kako uspešni smo in pred katerimi izzivi so se znašli šolniki in odločevalci, ko na šole prihajajo učenci iz zelo drugačnega kulturnega in jezikovnega okolja. S številnimi sogovorniki, ki so se v začetku maja udeležili tudi posveta na to temo (pripravila sta ga Zavod RS za šolstvo in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), pa bomo govorili tudi o pozitivnih izkušnjah in praksah, s katerimi številne šole po Sloveniji v svoje okolje že vključujejo učence, katerih materni jezik ni slovenščina.
Vedno pogosteje smo priča izbruhom sovraštva, agresije in besa na športnih dogodkih, za volanom, v vrsti pred blagajno, na delovnem mestu. Ali gre za odraz nakopičene jeze, ki tli v vsakem od nas? Jeza je moralno čustvo; je strast, ki angažira. Je osnova družbenih sprememb. Spodbudijo jo občutki nepravičnosti, prikrajšanosti in nezaupanja, ki jih doživljamo sami, ali pa je odgovor na dogodke v družbi. Vendar pa je jeza tudi razdiralna. Z roko v roki gre z besom in ogorčenjem, spremlja jo nasilje. Zakaj že iskra jeze lahko zaneti požar? Ali smo postali družba agresivnih posameznikov in skupin, jeznih nase in na svet? V oddaji Intelekta bodo pogled s perspektive psihologije, sociologije in filozofije prispevali: Eva Boštjančič, Milan Hosta, Darja Kobal Grum, Bojan Musil, Marko Polič in Mirjana Ule. O jezi in agresiji je z njimi govoril Iztok Konc. Foto: claudio_r/ Flickr, cc
Konec minulega meseca so Združeni narodi na posebni konvenciji razpravljali o prihodnosti reševanja problematike drog. Čeprav države letno namenijo 100 milijard dolarjev v boju proti drogam, njihova uporaba narašča, trgovina z drogami presega 320 milijard letno, v Združenih državah Amerike je več kot milijon in pol zapornikov, ki so za zapahi pristali zaradi uživanja drog, nekatere države uživalce in preprodajalce za kazen usmrtijo. Kakšne naj bodo rešitve, ali je globalni boj proti drogam sploh mogoč? Kako zmanjšati negativne posledice drog? Zakaj na legalizacijo kot družba še nismo pripravljeni in kako razmišljati o alkoholu, drogi krščanskega Zahoda? Gostje Simona Šabić iz Drogart, Milan Krek iz NIJZ, Tomaž Peršolja iz Uprave kriminalistične policije. foto: flickr/tanjila ahmed
Globalna oskrba s hrano ni trajnostna, narekujemo pa jo porabniki s svojimi navadami in zahtevami. Osredotočimo se denimo na meso, ki ga pojemo štirikrat toliko kot pred pol stoletja. Poraba naj bi se stopnjevala z rastjo prebivalstva in dvigom standarda v razvijajočih se državah, predvsem v Aziji, v kateri počasi osvajajo tako imenovane zahodne prehranjevalne navade. Apetiti po burgerjih in steakih so vse večji in to pomeni hud izziv za prihodnost, tudi zaradi podnebnih sprememb. Nekateri vidijo rešitev v novih tehnologijah, drugi predlagajo, da začnemo jesti hrano rastlinskega izvora, ki bi bila boljša tako za okolje kot za zdravje. Kaj bo torej hrana prihodnosti? Bodo leta 2050 na naših mizah meso in-vitro, vodna leča in užitne gosenice? Tudi to se bomo vprašali v tokratni Intelekti. Gosti Barbare B. Drnovšek bodo britanski fizik in ekonomist, ki se ukvarja z raziskavami podnebnih sprememb dr. Marco Springmann z oxfordske univerze, entomolog dr. Arnold van Huis z nizozemske univerze Wageningen, agrarni ekonomist dr. Luka Juvančič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in okoljski filozof dr. Luka Omladič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Rota das Estrelas/Flickr
Če pogledamo planet Zemljo iz vesolja, so poleg oblakov in oceanov najbolj opazna značilnost planeta povsod prisotne sledi človeških bitij. V zadnjih stoletjih smo površje temeljito spremenili in prilagodili svojim potrebam. Kakšen pa bo pogled na ta isti planet čez sto let? Ljudi naj bi bilo še nekaj milijard več. Ali pa tudi ne. Kadarkoli se neka vrsta zaradi ugodnih razmer namnoži bolj, kot to dolgoročno prenese ekosistem, ki jo podpira, pride prej ali slej do zloma v prehranski verigi in populacija v sorazmerno kratkem času doživi kolaps. V naravnem svetu ni to nič nenavadnega. Znano pa je tudi iz človeške zgodovine. Tako so izginile že številne civilizacije v preteklosti in ista usoda nas lahko doleti tudi danes. Le da so razsežnosti potencialnega zloma današnje globalne civilizacije neprimerljive s preteklimi izkušnjami. Kakšna je napoved, preverjamo v tokratnni Intelekti. Foto: Jeffrey Pioquinto/Flickr
Neveljaven email naslov