Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Intervju - Radio

18.03.2015

Če so pred nekaj leti in desetletji v medicini največ naše pozornosti zahtevale srčno-žilne bolezni in rak, se je poudarek zdaj prenesel na bolezni živčevja. Že zdaj se 16 % raziskav ukvarja z našimi možgani, najbolj skrivnostnim in zapletenim organom v našem telesu, ki mu je že 12. leto namenjen tretji teden v marcu. Katera so nova odkritja v nevroznanosti, ki bodo v prihodnosti lahko pomagala pri zdravljenju Alzheimerjeve ali Parkinsonove bolezni, kaj je to bionični vid, koliko sploh poznamo možgane, kaj ostaja skrivnost in zakaj se tudi širša javnost vedno bolj zanima za to, kako delujejo možgani, je le nekaj vprašanj, ki jih bomo zastavili nevrologu doc. dr. Blažu Koritniku, tudi predsedniku Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, ki pripravlja Teden možganov. Z njim se bo pogovarjala Špela Šebenik.

Če so nedolgo nazaj v medicini največ pozornosti zahtevale srčno-žilne bolezni in rak, se je poudarek zdaj prenesel na bolezni živčevja. V zadnjih petih letih je bilo objavljenih 1,8 milijona člankov o delovanju možganov. Z najbolj skrivnostnim in zapletenim organom v našem telesu se ukvarja kar 16 % vseh raziskav. Tudi širša javnost se vedno bolj zanima za to, kaj se dogaja v naših glavah – najbrž tudi zaradi Tedna možganov, ki ga Sinapsa vsako leto pripravlja tretji teden v marcu. A včasih je bilo znanje o delovanju možganov zelo majhno. Kot je povedal gost Intervjuja, nevrolog z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC doc. dr. Blaž Koritnik, tudi predsednik Slovenskega društva za nevroznanost:

»V začetku je bilo tako, da niso dobro poznali prave funkcije možganov. Govorili so, da možgani tvorijo smrkelj. Že zadnjih nekaj deset let pa dobro vemo, kako pomembni so možgani in katere so glavne možganske funkcije. A kljub temu, da se je to znanje v zadnjem času tako razmahnilo, možgani še vedno ostajajo največja uganka v vesolju, poleg vesolja.«

Možgani interpretirajo signale, ki jih dobijo, tudi v skladu z izkušnjami in čustvi človeka, zato vsak človek dojema svet po svoje. Možgani pri tem delujejo kot omrežje.

Danes ni več pomembno, koliko faktografskih podatkov imamo v glavi, vse najdemo na spletu. Prav tako si nam ni več treba zapomniti telefonskih številk. Možgani so v sodobni tehnologiji po mnenju Blaža Koritnika dobili pomočnika. Tehnologija ima veliko pozitivnih strani, lahko olajša določene funkcije možganov, a hkrati lahko kaj tudi izgubijo.

»Možgani se v evoluciji niso razvili za dvodimenzionalno prepoznavanje, še celo branje je za možgane sveža funkcija. Možgani so narejeni za tridimenzionalno okolje, za gibanje. Sodobna tehnologija nam mogoče te stvari jemlje … Kako se bo to poznalo na možganih, je zaenkrat prezgodaj reči. Pomembno pa je, da smo pozorni na to tudi, ko načrtujemo na primer izobraževanje, in da se ne prenaglimo pri uvajanju sodobnih tehnologij v šole.«

 Možgani so organ, za katerega naš sogovornik pravi, da je fascinanten že sam po sebi, ampak ker je zdravnik, ve tudi, kako je, če so možgani prizadeti, okvarjeni. Kar petina (po nekaterih podatkih celo tretjina) Slovencev ima težave z boleznimi možganov, po 85. starosti tretjina ljudi zboli za demenco, veliko je zasvojenosti … Nevrologi in drugi, ki se ukvarjajo z delovanjem možganov, opozarjajo, da se je treba zdaj usmeriti na bolezni možganov. Govorijo celo o epidemiji bolezni možganov. Te so nevrološke in psihiatrične, pri obeh vrstah pa gre za prizadetost možganov. Zdravimo jih z zdravili, s spremembami vedenja, ali – v zadnjem času – tudi s pomočjo tehnologije. Blaž Koritnik:

Tehnologija in dosežki na področju nevroznanosti napredujejo. Lani so Nobelovo nagrado prejeli raziskovalci, ki so odkrili, kako v naših možganih deluje navigacijski sistem.  Paraplegik  je odprl svetovno nogometno prvenstvo, znanstveniki so vstavili človeške možganske celice v možgane miši, kopirali so spomine in čustva in jih preslikali v drug trenutek ali celo drugo bitje, vzgojili so nove živčne nevrone iz drugih človeških telesnih celic, izvedli so eksperiment, v katerem je človek s svojimi mislimi premaknil roko drugega človeka, in sicer s pomočjo naprave, ki signale iz možganov prvega pošljejo do možganov drugega človeka … Vse to se že dogaja – kako blizu ali daleč je torej nevroznanstvena fantastika? Po mnenju sogovornika se v laboratorijih res dogaja veliko zanimivih stvari, pri katerih te je včasih kar malo strah. Veliko teh dosežkov bo najbrž v prihodnosti uporabljenih bolj rutinsko.

»Pomembno pa je, da ta tehnologija postane koristna za ljudi, ki imajo okvare možganov in bo to učinkovit pripomoček pri njihovem zdravljenju, ne pa, da bo jo izkoriščali zdravi ljudje, da bi na primer skočili še višje, tekli še hitreje.«

Kaj pa o vsem tem mislite vi?

 

 


Intervju - Radio

18.03.2015

Če so pred nekaj leti in desetletji v medicini največ naše pozornosti zahtevale srčno-žilne bolezni in rak, se je poudarek zdaj prenesel na bolezni živčevja. Že zdaj se 16 % raziskav ukvarja z našimi možgani, najbolj skrivnostnim in zapletenim organom v našem telesu, ki mu je že 12. leto namenjen tretji teden v marcu. Katera so nova odkritja v nevroznanosti, ki bodo v prihodnosti lahko pomagala pri zdravljenju Alzheimerjeve ali Parkinsonove bolezni, kaj je to bionični vid, koliko sploh poznamo možgane, kaj ostaja skrivnost in zakaj se tudi širša javnost vedno bolj zanima za to, kako delujejo možgani, je le nekaj vprašanj, ki jih bomo zastavili nevrologu doc. dr. Blažu Koritniku, tudi predsedniku Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, ki pripravlja Teden možganov. Z njim se bo pogovarjala Špela Šebenik.

Če so nedolgo nazaj v medicini največ pozornosti zahtevale srčno-žilne bolezni in rak, se je poudarek zdaj prenesel na bolezni živčevja. V zadnjih petih letih je bilo objavljenih 1,8 milijona člankov o delovanju možganov. Z najbolj skrivnostnim in zapletenim organom v našem telesu se ukvarja kar 16 % vseh raziskav. Tudi širša javnost se vedno bolj zanima za to, kaj se dogaja v naših glavah – najbrž tudi zaradi Tedna možganov, ki ga Sinapsa vsako leto pripravlja tretji teden v marcu. A včasih je bilo znanje o delovanju možganov zelo majhno. Kot je povedal gost Intervjuja, nevrolog z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC doc. dr. Blaž Koritnik, tudi predsednik Slovenskega društva za nevroznanost:

»V začetku je bilo tako, da niso dobro poznali prave funkcije možganov. Govorili so, da možgani tvorijo smrkelj. Že zadnjih nekaj deset let pa dobro vemo, kako pomembni so možgani in katere so glavne možganske funkcije. A kljub temu, da se je to znanje v zadnjem času tako razmahnilo, možgani še vedno ostajajo največja uganka v vesolju, poleg vesolja.«

Možgani interpretirajo signale, ki jih dobijo, tudi v skladu z izkušnjami in čustvi človeka, zato vsak človek dojema svet po svoje. Možgani pri tem delujejo kot omrežje.

Danes ni več pomembno, koliko faktografskih podatkov imamo v glavi, vse najdemo na spletu. Prav tako si nam ni več treba zapomniti telefonskih številk. Možgani so v sodobni tehnologiji po mnenju Blaža Koritnika dobili pomočnika. Tehnologija ima veliko pozitivnih strani, lahko olajša določene funkcije možganov, a hkrati lahko kaj tudi izgubijo.

»Možgani se v evoluciji niso razvili za dvodimenzionalno prepoznavanje, še celo branje je za možgane sveža funkcija. Možgani so narejeni za tridimenzionalno okolje, za gibanje. Sodobna tehnologija nam mogoče te stvari jemlje … Kako se bo to poznalo na možganih, je zaenkrat prezgodaj reči. Pomembno pa je, da smo pozorni na to tudi, ko načrtujemo na primer izobraževanje, in da se ne prenaglimo pri uvajanju sodobnih tehnologij v šole.«

 Možgani so organ, za katerega naš sogovornik pravi, da je fascinanten že sam po sebi, ampak ker je zdravnik, ve tudi, kako je, če so možgani prizadeti, okvarjeni. Kar petina (po nekaterih podatkih celo tretjina) Slovencev ima težave z boleznimi možganov, po 85. starosti tretjina ljudi zboli za demenco, veliko je zasvojenosti … Nevrologi in drugi, ki se ukvarjajo z delovanjem možganov, opozarjajo, da se je treba zdaj usmeriti na bolezni možganov. Govorijo celo o epidemiji bolezni možganov. Te so nevrološke in psihiatrične, pri obeh vrstah pa gre za prizadetost možganov. Zdravimo jih z zdravili, s spremembami vedenja, ali – v zadnjem času – tudi s pomočjo tehnologije. Blaž Koritnik:

Tehnologija in dosežki na področju nevroznanosti napredujejo. Lani so Nobelovo nagrado prejeli raziskovalci, ki so odkrili, kako v naših možganih deluje navigacijski sistem.  Paraplegik  je odprl svetovno nogometno prvenstvo, znanstveniki so vstavili človeške možganske celice v možgane miši, kopirali so spomine in čustva in jih preslikali v drug trenutek ali celo drugo bitje, vzgojili so nove živčne nevrone iz drugih človeških telesnih celic, izvedli so eksperiment, v katerem je človek s svojimi mislimi premaknil roko drugega človeka, in sicer s pomočjo naprave, ki signale iz možganov prvega pošljejo do možganov drugega človeka … Vse to se že dogaja – kako blizu ali daleč je torej nevroznanstvena fantastika? Po mnenju sogovornika se v laboratorijih res dogaja veliko zanimivih stvari, pri katerih te je včasih kar malo strah. Veliko teh dosežkov bo najbrž v prihodnosti uporabljenih bolj rutinsko.

»Pomembno pa je, da ta tehnologija postane koristna za ljudi, ki imajo okvare možganov in bo to učinkovit pripomoček pri njihovem zdravljenju, ne pa, da bo jo izkoriščali zdravi ljudje, da bi na primer skočili še višje, tekli še hitreje.«

Kaj pa o vsem tem mislite vi?

 

 


07.11.2018

dr. Tadej Bajd

Te dni mineva 80 let od ustanovitve najvišje znanstvene in umetniške ustanove pri nas, Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kakšno je pravzaprav družbeno poslanstvo te častitljive institucije, kako stopa v korak s tehnološkimi in družbenimi spremembami, ki jih prinaša 21. stoletje, in kako bdi nad slovensko znanostjo in umetnostjo tudi v časih, ko intelektualna odličnost, vedoželjnost in ustvarjalnost v očeh naše javnosti niso več samoumevno prepoznane kot ključne družbene vrednote? – To je nekaj vprašanj, ki smo jih ob obisku SAZU zastavili njenemu predsedniku, dr. Tadeju Bajdu, sicer strokovnjaku za robotiko in članu III. razreda Akademije za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Je pa pogovor mestoma tudi presegel problematiko SAZU v ožjem pomenu. Tako je akademik Bajd med drugim opozoril tudi na sistemske ovire, zaradi katerih slovenski znanstveniki svoja nova spoznanja in rešitve le z največjo težavo ponujajo našim gospodarstvenikom: Najpomembnejši je tukaj dobro delujoč inovacijski sistem, ki pa ga mi sploh nimamo. Če še znamo nekako priti do znanstvenega članka, pa potem, ko naj bi stvar prišla do nekega produkta, ki bi ga proizvajali bodisi v že obstoječih podjetjih bodisi v nekih novih firmah, ki jih mladi doktoranti ustanovijo, no, te stvari nam kratko malo ne gredo od rok. Zaradi tega seveda številni mladi intelektualci tudi odhajajo iz Slovenije. Akademik Bajd ob tem opozarja, da seveda ni nič narobe, če mlad človek za nekaj časa odide v tujino, se tam preizkusi in pridobi nova znanja. To je v sodobnem svetu celo nujno; pomembno pa je, še dodaja predsednik SAZU, da si vse pristojne institucije, tudi Akademija, vendarle zagnano prizadevajo, da bi povečali financiranje mladih, pespektivnih znanstvenikov in tako beg možganov preobrazili v “kroženje možganov”.


30.10.2018

Gledališki režiser Žiga Divjak

Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.


24.10.2018

dr. Zdenko Kodelja

Pedagog in filozof dr. Zdenko Kodelja o prenosu neoliberalnega razmišljanja na področje izobraževanja, o bolonjski reformi in avtoriteti učiteljev


17.10.2018

prof. dr. Uroš Ahčan

Pogovor s prof. dr. Urošem Ahčanom, predstojnikom Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline


10.10.2018

Mag. Miran Možina

Mag. Miran Možina, psihiater in sistemski psihoterapevt, učni terapevt in supervizor, ustanovitelj in direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Najprej je bil zaposlen kot psihiater v bolnici v Vojniku pri Celju. Bil je asistent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Sodeloval in vodil je razne dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, njihove družine in za uporabnike psihiatrije v Društvu za prostovoljno delo in psihosocialno pomoč ODMEV. Je član Švedskega združenja za hipnozo ter član Društva za medicinsko hipnozo Slovenije. Leta 2003 je pridobil Evropsko diplomo za psihoterapijo (ECP) s strani Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP). Od leta 1998 do 2006 je bil podpredsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Leta 2007 je dobil Zlato priznanje Slovenske krovne zveze za psihoterapijo za razvoj psihoterapije. Od junija 2006 do junija 2010 je bil član Delovne skupine za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti pri Ministrstvu za zdravje. Je ustanovitelj in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strokovne in znanstvene revije Kairos – Slovenska revija za psihoterapijo. Je tudi strokovni vodja ambulante za otroke in mladostnike v okviru Psihoterapevtske ambulante na fakulteti za psihoterapevtsko znanost. Na Prvem ga gostimo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra. Letos je izpostavljeno duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu, ki je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta.


03.10.2018

Prof. dr. Bojan Mohar

Slovenski matematik je prejel prestižno nagrado Kanadskega kraljevega združenja.


26.09.2018

Dr. Aksinja Kermauner

Društvo slovenskih pisateljev, vodenje katerega je po nepreklicnem odstopu Iva Svetine prevzela dr. Aksinja Kermauner, s tem imenom pisatelje povezuje že 50 let, čeprav so se pišoči ljudje pri nas v društveno delovanje organizirali že veliko prej, njihov vpliv pa je v preteklosti podpiral in izzival tudi družbene in kulturne spremembe. Za nekaj sprememb znotraj tega informativnega, literarnega središča si bo v prihodnje prizadevala tudi nova predsednica dr. Aksinja Kermauner, pisateljica, pesnica, učiteljica in tiflopedagoginja, ki se je do sedaj ukvarjala predvsem s področjem mladinske književnosti.


19.09.2018

Dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov

Znanje nas lahko reši iz težav in nam prinese lepšo prihodnost. Nekoč smo napovedovali, da bo Slovenija dežela znanja, ki ga bomo prodajali na tuje, žal pa danes izvažamo predvsem »živo znanje«- mlade diplomante, pravi doktor Miha Kos. Poudarja, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi?


12.09.2018

Urša Zgojznik

15. septembra 2018 bo potekala največja družbena akcija na svetu – Svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bodo združili milijoni ljudi vsega sveta v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Tudi v Sloveniji bomo v enem dnevu ponovno očistili našo deželo. Čistilno akcijo Očistimo Slovenijo 2018 že tretjič zapored organizirajo v društvu Ekologi brez meja – kot pravijo tokrat še zadnjič. Pred naš mikrofon smo povabili predsednico društva Uršo Zgojznik.


12.09.2018

Urša Zgojznik

Pogovor z Uršo Zgojznik, predsednico društva Ekologi brez meja


05.09.2018

Zoran Poznič

V tokratnem intervjuju bomo gostili akademskega kiparja in magistra s področja videa in novih medijev Zorana Pozniča, sicer že desetletje direktorja osrednje trboveljske kulturne ustanove Delavski dom Trbovlje. Prav pod njegovim vodstvom so se Trbovlje zapisale novomedijski umetnosti. Celoletna dejavnost Trbovelj kot novomedijskega mesta vrhunec doživlja od vsakoletnem, letos že desetem, festivalu novomedijske kulture Speculum Artium, ki ima v slovenskem prostoru trdno zasidrano mesto vodilnega novomedijskega festivala pri nas.


29.08.2018

Samo Jeranko - najgloblji Slovenec

Ko se je z apneo (potapljanje na vdih), kot prvi na svetu na 50 metrov globine potopil legendarni Enzo Maiorca, pred skoraj 60. leti je medicinska znanost trdila, da je to skrajna meja človeške zmogljivosti. Da so pogoji na takšni globini za človeka smrtonosni. A skozi leta so se tekmovalci na površje vračali živi, globine pa so se večale in danes so potopi preko 100 m nekaj vsakdanjega. Konec julija je bilo na Bahamih najprestižnejše tekmovanje globinskih apneistov na svetu. V znameniti Deanovi luknji, ki je naravno poplavljeno 203 metre globoko brezno. Od tam se je z dvema novima državnima rekordoma oplemeniten vrnil Samo Jeranko. Naš najgloblji Slovenec, ki je do sedaj v apnei postavil 17 državnih rekordov, trenutno ima v lasti tudi vse globinske. Jeranko, ki je tudi magister inženir strojništva, nekdanji plavalski prvak in tudi inštruktor potapljanja na vdih, bo tokrat z nami za pogovor o svojih izkušnjah na tem imenitnem tekmovanju pa tudi o potapljanju na vdih nasploh, vendarle je to šport, ki ves čas kljubuje znanosti in premike meje človeške zmogljivosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


22.08.2018

Luka Stražar in Aleš Česen

Latok I v višino meri 7145m, a se zdi, da pravzaprav višje gore do zdaj ni preplezal še nihče. Kar 40 let so se številni izjemni alpinisti z vsega sveta trudili, da bi jim uspelo preplezati severni raz, nekakšen sveti gral sodobnega alpinizma. Zdaj je končana tudi ta saga. Pod njo so se podpisali vodja odprave Choktoi 2018 Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Na Prvem sta oba slovenska akterja tega podviga z voditeljem Juretom K. Čoklom v intervjuju razkrila podrobnosti še enega zgodovinskega uspeha slovenskega alpinizma.


08.08.2018

Tomaž Deželan

Aktualni pogovori z gosti.


01.08.2018

Branko Brumen

Že več desetletij je boj za ohranjanje etnografske dediščine spodnjega Podravja del življenja Branka Brumna. Dolgoletni vodja ptujskega Kurentovanja je prek kratkim postal tudi generalni sekretar evropskega združenja karnevalskih mest, že pred leti je njegovo delo z medaljo za zasluge nagradil predsednik republike. Ne samo o teh nagradah, tudi o izzivih ohranjanja etnografske dediščine v času sodobne tehnologije ter o prihodnji viziji ohranjanja tradicije bomo med drugim govorili v oddaji Intervjuju.


25.07.2018

dr. Maja Uran Maravič

Strokovnjakinja za turizem dr. Maja Uran Maravič


18.07.2018

Arheolog doc. dr. Andrej Gaspari

Pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani se je stoletja skrival obsežen pokopališki kompleks iz poznorimskih časov, ki je arheologe pošteno presenetil. Poleg 350 skeletnih pokopov in številnih sarkofagov, so naleteli tudi na ostanke zgradbe z mozaikom in freskami, ki nima veliko znanih vzporednic v svetu. Pokopališka cerkev je nastajala v več fazah sočasno s širjenjem pokopališča zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni v drugi polovici 4. in na začetku 5. stoletja. Kakšen nov vpogled v življenje v Emoni nam nove najdbe prinašajo, bo v sredinem Intervjuju pojasnil strokovni koordinator izkopavanj, arheolog doc. dr. Andrej Gaspari.


11.07.2018

dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja

Medtem ko se po Evropi, tudi pod vplivom dela politike, krepita nasprotovanje in strah pred priseljenci, pa skoraj vse evropske države glede na demografske trende in nataliteto nujno potrebujejo imigrante, če se želijo še naprej razvijati in vzdrževati sedanji standard družbenega razvoja. Konec koncev so migracije temeljna značilnost zgodovine človeškega razvoja in vsi smo migranti, ki smo v nekem zgodovinskem obdobju prišli iz Afrike, pravi dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, s katerim smo se pogovarjali o aktualnih vprašanjih v zvezi z migracijami.


04.07.2018

Karmen Teržan Kopecky

Aktualni pogovori z gosti.


27.06.2018

Andrej Štremfelj

Andrej Štremfelj, mojster plezanja in življenja, ki je postal deseti v vsej zgodovini podeljevanja zlatega cepina za življenjske dosežke


Stran 16 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov