Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če so pred nekaj leti in desetletji v medicini največ naše pozornosti zahtevale srčno-žilne bolezni in rak, se je poudarek zdaj prenesel na bolezni živčevja. Že zdaj se 16 % raziskav ukvarja z našimi možgani, najbolj skrivnostnim in zapletenim organom v našem telesu, ki mu je že 12. leto namenjen tretji teden v marcu. Katera so nova odkritja v nevroznanosti, ki bodo v prihodnosti lahko pomagala pri zdravljenju Alzheimerjeve ali Parkinsonove bolezni, kaj je to bionični vid, koliko sploh poznamo možgane, kaj ostaja skrivnost in zakaj se tudi širša javnost vedno bolj zanima za to, kako delujejo možgani, je le nekaj vprašanj, ki jih bomo zastavili nevrologu doc. dr. Blažu Koritniku, tudi predsedniku Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, ki pripravlja Teden možganov. Z njim se bo pogovarjala Špela Šebenik.
Če so nedolgo nazaj v medicini največ pozornosti zahtevale srčno-žilne bolezni in rak, se je poudarek zdaj prenesel na bolezni živčevja. V zadnjih petih letih je bilo objavljenih 1,8 milijona člankov o delovanju možganov. Z najbolj skrivnostnim in zapletenim organom v našem telesu se ukvarja kar 16 % vseh raziskav. Tudi širša javnost se vedno bolj zanima za to, kaj se dogaja v naših glavah – najbrž tudi zaradi Tedna možganov, ki ga Sinapsa vsako leto pripravlja tretji teden v marcu. A včasih je bilo znanje o delovanju možganov zelo majhno. Kot je povedal gost Intervjuja, nevrolog z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC doc. dr. Blaž Koritnik, tudi predsednik Slovenskega društva za nevroznanost:
»V začetku je bilo tako, da niso dobro poznali prave funkcije možganov. Govorili so, da možgani tvorijo smrkelj. Že zadnjih nekaj deset let pa dobro vemo, kako pomembni so možgani in katere so glavne možganske funkcije. A kljub temu, da se je to znanje v zadnjem času tako razmahnilo, možgani še vedno ostajajo največja uganka v vesolju, poleg vesolja.«
Možgani interpretirajo signale, ki jih dobijo, tudi v skladu z izkušnjami in čustvi človeka, zato vsak človek dojema svet po svoje. Možgani pri tem delujejo kot omrežje.
Danes ni več pomembno, koliko faktografskih podatkov imamo v glavi, vse najdemo na spletu. Prav tako si nam ni več treba zapomniti telefonskih številk. Možgani so v sodobni tehnologiji po mnenju Blaža Koritnika dobili pomočnika. Tehnologija ima veliko pozitivnih strani, lahko olajša določene funkcije možganov, a hkrati lahko kaj tudi izgubijo.
»Možgani se v evoluciji niso razvili za dvodimenzionalno prepoznavanje, še celo branje je za možgane sveža funkcija. Možgani so narejeni za tridimenzionalno okolje, za gibanje. Sodobna tehnologija nam mogoče te stvari jemlje … Kako se bo to poznalo na možganih, je zaenkrat prezgodaj reči. Pomembno pa je, da smo pozorni na to tudi, ko načrtujemo na primer izobraževanje, in da se ne prenaglimo pri uvajanju sodobnih tehnologij v šole.«
Možgani so organ, za katerega naš sogovornik pravi, da je fascinanten že sam po sebi, ampak ker je zdravnik, ve tudi, kako je, če so možgani prizadeti, okvarjeni. Kar petina (po nekaterih podatkih celo tretjina) Slovencev ima težave z boleznimi možganov, po 85. starosti tretjina ljudi zboli za demenco, veliko je zasvojenosti … Nevrologi in drugi, ki se ukvarjajo z delovanjem možganov, opozarjajo, da se je treba zdaj usmeriti na bolezni možganov. Govorijo celo o epidemiji bolezni možganov. Te so nevrološke in psihiatrične, pri obeh vrstah pa gre za prizadetost možganov. Zdravimo jih z zdravili, s spremembami vedenja, ali – v zadnjem času – tudi s pomočjo tehnologije. Blaž Koritnik:
Tehnologija in dosežki na področju nevroznanosti napredujejo. Lani so Nobelovo nagrado prejeli raziskovalci, ki so odkrili, kako v naših možganih deluje navigacijski sistem. Paraplegik je odprl svetovno nogometno prvenstvo, znanstveniki so vstavili človeške možganske celice v možgane miši, kopirali so spomine in čustva in jih preslikali v drug trenutek ali celo drugo bitje, vzgojili so nove živčne nevrone iz drugih človeških telesnih celic, izvedli so eksperiment, v katerem je človek s svojimi mislimi premaknil roko drugega človeka, in sicer s pomočjo naprave, ki signale iz možganov prvega pošljejo do možganov drugega človeka … Vse to se že dogaja – kako blizu ali daleč je torej nevroznanstvena fantastika? Po mnenju sogovornika se v laboratorijih res dogaja veliko zanimivih stvari, pri katerih te je včasih kar malo strah. Veliko teh dosežkov bo najbrž v prihodnosti uporabljenih bolj rutinsko.
»Pomembno pa je, da ta tehnologija postane koristna za ljudi, ki imajo okvare možganov in bo to učinkovit pripomoček pri njihovem zdravljenju, ne pa, da bo jo izkoriščali zdravi ljudje, da bi na primer skočili še višje, tekli še hitreje.«
Kaj pa o vsem tem mislite vi?
Če so pred nekaj leti in desetletji v medicini največ naše pozornosti zahtevale srčno-žilne bolezni in rak, se je poudarek zdaj prenesel na bolezni živčevja. Že zdaj se 16 % raziskav ukvarja z našimi možgani, najbolj skrivnostnim in zapletenim organom v našem telesu, ki mu je že 12. leto namenjen tretji teden v marcu. Katera so nova odkritja v nevroznanosti, ki bodo v prihodnosti lahko pomagala pri zdravljenju Alzheimerjeve ali Parkinsonove bolezni, kaj je to bionični vid, koliko sploh poznamo možgane, kaj ostaja skrivnost in zakaj se tudi širša javnost vedno bolj zanima za to, kako delujejo možgani, je le nekaj vprašanj, ki jih bomo zastavili nevrologu doc. dr. Blažu Koritniku, tudi predsedniku Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, ki pripravlja Teden možganov. Z njim se bo pogovarjala Špela Šebenik.
Če so nedolgo nazaj v medicini največ pozornosti zahtevale srčno-žilne bolezni in rak, se je poudarek zdaj prenesel na bolezni živčevja. V zadnjih petih letih je bilo objavljenih 1,8 milijona člankov o delovanju možganov. Z najbolj skrivnostnim in zapletenim organom v našem telesu se ukvarja kar 16 % vseh raziskav. Tudi širša javnost se vedno bolj zanima za to, kaj se dogaja v naših glavah – najbrž tudi zaradi Tedna možganov, ki ga Sinapsa vsako leto pripravlja tretji teden v marcu. A včasih je bilo znanje o delovanju možganov zelo majhno. Kot je povedal gost Intervjuja, nevrolog z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC doc. dr. Blaž Koritnik, tudi predsednik Slovenskega društva za nevroznanost:
»V začetku je bilo tako, da niso dobro poznali prave funkcije možganov. Govorili so, da možgani tvorijo smrkelj. Že zadnjih nekaj deset let pa dobro vemo, kako pomembni so možgani in katere so glavne možganske funkcije. A kljub temu, da se je to znanje v zadnjem času tako razmahnilo, možgani še vedno ostajajo največja uganka v vesolju, poleg vesolja.«
Možgani interpretirajo signale, ki jih dobijo, tudi v skladu z izkušnjami in čustvi človeka, zato vsak človek dojema svet po svoje. Možgani pri tem delujejo kot omrežje.
Danes ni več pomembno, koliko faktografskih podatkov imamo v glavi, vse najdemo na spletu. Prav tako si nam ni več treba zapomniti telefonskih številk. Možgani so v sodobni tehnologiji po mnenju Blaža Koritnika dobili pomočnika. Tehnologija ima veliko pozitivnih strani, lahko olajša določene funkcije možganov, a hkrati lahko kaj tudi izgubijo.
»Možgani se v evoluciji niso razvili za dvodimenzionalno prepoznavanje, še celo branje je za možgane sveža funkcija. Možgani so narejeni za tridimenzionalno okolje, za gibanje. Sodobna tehnologija nam mogoče te stvari jemlje … Kako se bo to poznalo na možganih, je zaenkrat prezgodaj reči. Pomembno pa je, da smo pozorni na to tudi, ko načrtujemo na primer izobraževanje, in da se ne prenaglimo pri uvajanju sodobnih tehnologij v šole.«
Možgani so organ, za katerega naš sogovornik pravi, da je fascinanten že sam po sebi, ampak ker je zdravnik, ve tudi, kako je, če so možgani prizadeti, okvarjeni. Kar petina (po nekaterih podatkih celo tretjina) Slovencev ima težave z boleznimi možganov, po 85. starosti tretjina ljudi zboli za demenco, veliko je zasvojenosti … Nevrologi in drugi, ki se ukvarjajo z delovanjem možganov, opozarjajo, da se je treba zdaj usmeriti na bolezni možganov. Govorijo celo o epidemiji bolezni možganov. Te so nevrološke in psihiatrične, pri obeh vrstah pa gre za prizadetost možganov. Zdravimo jih z zdravili, s spremembami vedenja, ali – v zadnjem času – tudi s pomočjo tehnologije. Blaž Koritnik:
Tehnologija in dosežki na področju nevroznanosti napredujejo. Lani so Nobelovo nagrado prejeli raziskovalci, ki so odkrili, kako v naših možganih deluje navigacijski sistem. Paraplegik je odprl svetovno nogometno prvenstvo, znanstveniki so vstavili človeške možganske celice v možgane miši, kopirali so spomine in čustva in jih preslikali v drug trenutek ali celo drugo bitje, vzgojili so nove živčne nevrone iz drugih človeških telesnih celic, izvedli so eksperiment, v katerem je človek s svojimi mislimi premaknil roko drugega človeka, in sicer s pomočjo naprave, ki signale iz možganov prvega pošljejo do možganov drugega človeka … Vse to se že dogaja – kako blizu ali daleč je torej nevroznanstvena fantastika? Po mnenju sogovornika se v laboratorijih res dogaja veliko zanimivih stvari, pri katerih te je včasih kar malo strah. Veliko teh dosežkov bo najbrž v prihodnosti uporabljenih bolj rutinsko.
»Pomembno pa je, da ta tehnologija postane koristna za ljudi, ki imajo okvare možganov in bo to učinkovit pripomoček pri njihovem zdravljenju, ne pa, da bo jo izkoriščali zdravi ljudje, da bi na primer skočili še višje, tekli še hitreje.«
Kaj pa o vsem tem mislite vi?
Prva slovenska medicinska sestra, ki se je pridružila Zdravnikom brez meja.
˝V življenju ne iščem več varnih zavetij, ampak tista manj varna, kjer ljudje potrebujejo pomoč.˝ To so besede mikrobiologinje, športne trenerke in predvsem humanitarke Savine Goličnik. Je idejna vodja projekta Božiček za en dan, prek katerega je leta 2012 s pomočjo dobrodelnih posameznikov obdarila 225 revnih otrok, letos - predvsem zaradi dobre promocije prek socialnih omrežij - pa že skoraj 10.000. S projektom in za projekt zadnji mesec živi dobesedno 24 ur na dan. Savina Goličnik bo gostja sredinega Intervjuja na Prvem po deseti.
Zadnje tedne smo priča nazornim prikazom nebrzdanega razmetavanja zdravstvenega denarja na eni in omalovaževanja pravic pacientov na drugi strani, pa tudi absurdnim zahtevam sindikata zdravnikov, ki bi iz javnega sektorja izvzel plače, katerih financiranje bi ostalo v varni javni blagajni. V sredinem intervjuju ob 10.15 se bomo o stanju v slovenskem zdravstvu pogovarjali z dr. Matejo Kožuh Novak, ki trdi, da imajo vse niti v rokah štirje lobiji – farmacevtski, zdravniški, zavarovalniški in dobaviteljski.
Kadar smo zadovoljni s seboj, Slovenci o sebi radi govorimo, da smo narod pesnikov. Toda, priznajmo, te poezije potem skorajda nihče ne bere. V polju knjig, književnosti in bralnih navad med idealno predstavo in resničnostjo vsakdanje prakse, drugače rečeno, zeva precejšen razkorak. V tednu, ko odpira vrata Slovenski knjižni sejem, že 32. po vrsti, se zato velja vprašati, kdaj in koliko sploh beremo, kakšne knjige pritegujejo našo pozornost, katera dela si izposojamo v knjižnicah, za katere naslove smo pripravljeni celo odpreti denarnico? Prav tako ni povsem jasno, ali še vedno beremo predvsem klasične knjige, tiste s platnicami, ali pa so nas dokončno osvojili e-bralniki in e-knjige? Zanimivo bi tudi bilo vedeti, ali nam pri odločitvi, kaj sploh brati, bolj pomagajo odmevne literarne nagrade ali pa so vendarle učinkovitejša priporočila prijateljev? - Ta in druga sorodna vprašanja smo v tokratnem Intervjuju na Prvem pretresali v pogovoru z dr. Samom Rugljem, književnim urednikom, založnikom, kolumnistom in avtorjem več znanstvenih monografij, v katerih analizira delovanje slovenskega literarnega obrata. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.
Konec oktobra je Državni zbor za novega zagovornika načela enakosti imenoval Miho Lobnika. Na podlagi Zakona o varstvu pred diskriminacijo smo dobili nov samostojen organ za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije v Sloveniji. Diskriminacija je lahko neposredna ali posredna, včasih se je niti ne zavedamo, velikokrat se ljudje bojijo povedati na glas, da so diskriminirani. Pred novim zagovornikom je vsekakor izjemno velik strokovni in človeški izziv. Smo dobili zgolj brezzobega tigra, ki bo izdajal pravno neobvezujoča mnenja o tem, ali ste v določeni situaciji diskriminirani? Kako bo zagovornik enakosti pripomogel, da bo v slovenski družbi neenako obravnavanih zaradi osebnih okoliščin v prihodnosti čim manj? V sredinem intervjuju se bo z novim zagovornikom načela enakosti Miho Lobnikom pogovarjal Bojan Leskovec.
Predsedniška volilna kampanja, ki se je na oni strani Atlantika odvijala zadnje leto in pol, je bila pogosto bolj podobna slabi burleski kakor pa resnemu soočenju političnih programov in konceptov. Toliko bolj, ker so se Američani – z njimi pa ves svet – večino časa ubadali s precejšnjimi značajskimi, osebnostnimi pomanjkljivostmi kandidatov obeh tradicionalnih ameriških strank. Toda tekme za Belo hišo še zdaleč ni mogoče reducirati na primitivni seksizem Donalda Trumpa ali brezvestno udinjanje interesom velekapitala Hillary Clinton. Med kampanjo se je namreč pokazalo, da je celo v Združenih državah, še vedno središču svetovnega gospodarskega sistema, globalizacija proizvedla množico ekonomskih poražencev, ki so v zadnjih treh, štirih desetletjih ostali brez služb in brez socialne varnostne mreže. Drugače rečeno: nabuhel predvolilni spektakel je tiste, ki hočejo videti, vendarle opozoril na nevzdržno povečevanje dohodkovnih razlik med najbogatejšimi in najrevnejšimi Američani, na proletarizacijo širokih segmentov nekdanjega srednjega razreda, na zaostrovanje kulturnih, svetovnonazorskih razlik med tistimi plastmi prebivalstva, ki niso okusile blagodati globalizacije, in onimi, ki so jih. Vtis je torej, da sta se v zadnjih letih oblikovali dve, nepomirljivo sprti Ameriki: ena nacionalistična, druga internacionalistična, ena tradicionalistična, druga kozmopolitska. Katera bo zmagala na volitvah, bo menda znano v sredo zjutraj. Rezultate bomo v luči širših političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih procesov, ki spreminjajo ameriško družbo, že nekaj ur po zaprtju ameriških volišč analizirali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Pred mikrofonom bo v živo gostovala politologinja, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in predstojnica Centra za politološke raziskave, dr. Danica Fink Hafner. Z njo se bo pogovarjal Goran Dekleva.
Kakovost letošnjega grozdja napoveduje dober vinski letnik. “Slovenija, ki si deli zemljepisno širino z Bordeauxem in Piemontom, je ena največjih vinskih skrivnosti v Evropi.”, tako ameriški vinski poznavalci predstavljajo slovenska vina. Po drugi strani so naši vinarji pri promociji v tujini prepuščeni sami sebi in svoji podjetnosti. Ali Slovenija lahko postane vinske destinacija? Bodo za slovenski vinski sloves še naprej zaslužni predvsem »prebojniki« in anarhisti, ali bomo naposled dobili enotno slovensko vinsko strategijo? Vinska klet Goriška Brda je imela lani največ prihodkov med slovenskimi vinarji, direktor kleti in dober poznavalec globalnih vinskih trendov Silvan Peršolja bo gost sredinega intervjuja po deseti na Prvem.
Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti se je Urška Henigman pogovarjala o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu.
Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. V okviru predstavitve je tudi zagnala spletno stran makelovenotporn.com, ki je do danes že prerasla v spletno skupnost. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti smo se pogovarjali o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu. Cindy Gallop ruši stroga pravila oblačenja v poslovnem svetu, okrog vratu nosi obeska s simboli družbenih omrežij, na poslovna srečanja ali javne govore pride oblečena tudi v hlače iz pitonove kože, saj to po njenih besedah pogosto prebije led in sprosti vzdušje. Na intervju za naš radio je prišla oblečena v belo usnjeno obleko.
Ne motimo se prav dosti, če rečemo, da je ime Pavle Jakopič takorekoč sinonim za najstarejšo govorno oddajo našega radia – oddajo Na današnji dan. 17. oktobra je namreč praznovala natanko 50 let in skoraj 19 let jo zdaj skrbno ureja Pavle Jakopič. Sicer pravnik po izobrazbi pa je že od malih nog tesno povezan z radijsko hišo in delom v njej. Nekaj svojih življenjskih modrosti bo podelil z nami v tokratni oddaji.
Dolgoletni član ljubljanske Drame Dare Valič je nedvomno velika igralska osebnost. Slovenskega gledališča ni obogatil samo s fascinantnim nizom prepoznavnih karakternih vlog, temveč s svojim značajem kot takim, z edinstvenim igralskim obrazom, ki se je že neizbrisno zapisal v naš spomin, je zapisala posebna žirija v obrazložitvi odločitve o podelitvi letošnjega Borštnikovega prstana. Dare Valič je odigral več kot 110 gledaliških vlog, največ v ljubljanski Drami, vrsto nepozabnih vlog pa je ustvaril tudi na filmskih platnih in televizijskih ekranih. Dare Valič bo gost Tadeje Krečič Scholten v oddaji Intervju v sredo na Prvem po 10. uri.
Slovenski lazarist Tomaž Mavrič je bil na julijskem občnem zboru v Chicagu izbran za vrhovnega predstojnika Misijonske družbe, kot se uradno imenujejo lazaristi. Tomaž Mavrič se je rodil v Argentini, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo, študij teologije pa nadaljeval v Ljubljani. Za nekaj se je preselil v Kanado, nato pa je več kot dvajset let preživel v misijonih v Ukrajini in Rusiji. Na rimskem sedežu lazaristov se je z novim superiorjem Misijonske družbe pogovarjal naš dopisnik Janko Petrovec.
Slovenija je spomladi letos dobila strategijo obvladovanja demence do leta 2020. In to deset let po tako imenovani 'Pariški deklaraciji', v kateri so člani Alzheimer Europe pozvali EU, Svetovno zdravstveno organizacijo ter nacionalne vlade, da priznajo Alzheimerjevo bolezen kot pomemben izziv javnemu zdravstvu. Ob svetovnem dnevu te najpogostejše oblike demence, bo gost intervjuja na Prvem profesor doktor Zvezdan Pirtošek, predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski nevrološki kliniki, ki se velik del svoje znanstvene poti posveča prav Alzheimerjevi bolezni. O njenih izzivih za medicinsko stroko, znanost in družbo - torej vsakega med nami, bo prof. dr. Zvezdana Pirtoška povprašala Mojca Delač.
Slovenija je že nekaj časa svetovna športnoplezalna velesila – naši plezalci in predvsem plezalke so nas razvadile in zato so pričakovanja vedno večja. Sploh zdaj, ko je športno plezanje postalo tudi olimpijska disciplina, ima Slovenija celo vrsto močnih adutov, ki bodo zagotovo krojili sam vrh. Med njimi je naše najmočnejše orožje pravi meteor letošnje plezalne sezone Janja Garnbret, ki je letos pri svojih 17 letih od šestih tekem zmagala na kar treh, le enkrat pa ni stala na zmagovalnem odru. V sredinem intervjuju na Prvem bo v pogovoru z voditeljem Juretom K. Čoklom predstavila svoja pričakovanja pred koncem letošnje sezone, ki se bo tradicionalno končala s spektaklom v Kranju.
Gost današnje oddaje Intervju bo Branko Mihorko, ki je že prek 30 let je vključen v delovanje športa invalidov. Je podpredsednik evropske zveze za odbojko sede in mednarodni sodnik v tem športu, od leta 2013 pa je tudi pomočnik trenerja in vodja slovenske ženske državne reprezentance v odbojki sede. Osem let je vodil strokovni svet za šport invalidov, letos pa je vodja slovenske odprave – paraolimpijske reprezentance, ki danes potuje v Rio. Slovensko paraolimpijsko reprezentanco je vodil že na igrah v Sydneyu, Atenah in Pekingu, kot član ekipe pa je bil tudi v Londonu. Kakšne so zadolžitve vodje slovenske paraolimpijske reprezentance v Riu, kakšna je vloga paraolimpijskega športa v svetu, so paraolimpijske igre enakovredne olimpijskim, kako se med seboj razlikujejo tekmovalne discipline glede na omejitve, ki jih imajo športniki invalidi ter zakaj se zavzema, da bi se čim več mladih invalidov začelo ukvarjati s športom – o tem se je z Brankom Mihorkom pred odhodom v Rio pogovarjala Petra Medved.
Neveljaven email naslov