Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Anica Mikuš Kos

09.03.2016

Specialistka otroške psihiatrije, premore neprecenljive izkušnje iz prakse, saj že dobri dve desetletji humanitarno deluje v kriznih območjih po vsem svetu. Dr. Mikuš Kosova, ki je kot otrok sama preživela vihro 2. svetovne vojne, pri svojih dobrih 80. letih na terenu še vedno vodi programe psihosocialne pomoči otrokom beguncem na kriznih območjih, med drugim (le v zadnjem času) v Kurdistanu, Afganistanu in Gazi. Njeno delo, pri katerem se usmerja v krepitev naravnih virov za obvladovanje težav, pa je bilo ključnega pomena tudi med vojno v Bosni in na Kosovu. Življenje je posvetila duševnemu zdravju otrok, med drugim je bila vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od upokojitve naprej pa velja za eno vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije.

Gostja Intervjuja bo filantropinja, ki pri 81. letih še vedno potuje na krizna žarišča, kjer vodi programe psihosocialne pomoči in tako z ostrim umom in velikim srcem pomaga tistim, ki so pomoči najbolj potrebni – otrokom. Dr. Anica Mikuš Kos, specialistka psihiatrije in pediatrije, se je začela s humanitarnim delovanjem intenzivneje ukvarjati v 90. letih, ko so v Slovenijo pred vojno pribežali hrvaški in bosanski begunci. Takrat je bila vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, pred tem je kot raziskovalka delala na Inštitutu filozofijo in sociologijo Univerze v Ljubljani, bila je tudi vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki.
Danes je predsednica Slovenske filantropije, saj že 25 let delujete na humanitarnem področju. Velikokrat poudari, da jo je na to pot pripeljala lastna izkušnja 2. svetovne vojne. Ve namreč, kako je, če si ločen od staršev, kako je, če je kdo preganjan zaradi vere (njena mati je bila judinja), ve, kako je, ko vam ljudje pomagajo zato, ker so ljudje, ne zaradi ideologije, vere ali nagrade.
V svojem humanitarnem delu se je osredotočila na delo z učitelji in drugimi odraslimi, ki delajo s travmatiziranimi otroki, in v zadnjih dveh desetletjih prepotovala Balkan, Kavkaz, šla v Afganistan, Gazo, Moldavijo, Turčijo, Kurdistan. Zakaj je pomembno delati prav z učitelji?

Z dr. Mikuševo smo kritično pogledali na stroko, iz katere izhaja, in se v pogovoru dotaknili tudi aktualnih razmer v Sloveniji in Evropi. Po njenem mnenju je pri otrocih (ali ljudeh na splošno), ki preživijo hudo izkušnjo, vojno ali nasilje, ključnega pomena novo okolje, v katerega pride ta oseba. Raziskava, ki se je osredotočila na preživele iz Auschwitza, je namreč dokazala, da ima tak človek v varnem, vključujočem in spodbudnem okolju veliko več možnosti, da zaživi normalno in uspešno.

“Raziskava je pokazala, da so imeli otroci, ki so po taborišču prišli v ugodna okolja – pa ne materialno, temveč emocionalno in socialno ugodna okolja, mnogo manj težav, so bolje funkcionirali, si ustvarili družine, imeli dobre odnose z ljudmi in bili uspešni pri svojem delu. Za razliko od otrok, ki so prišli v neugodna okolja, kjer pa je bila njihova usoda veliko bolj žalostna.”

In kakšno okolje je Slovenija?

“Najprej zavisi od tega, v katero mikrookolje prideš. Ali prideš v dijaški dom v Kranj ali pa prideš na šolo (in tudi takih imamo kar nekaj v Sloveniji), ki je bolj prijazna, gostoljubna, ki lepo sprejme tujce, ne glede na to, od kod so ti tujci – ali so otroci diplomatov, begunci, ali prihajajo s Kosova kot največji reveži. Tako da mislim, da je težko generalizirati. Problem pa je v tem, da so tisti, ki niso najbolj gostoljubni, silno glasni in na nek način dajejo nek ton, neko barvo, nek lak Sloveniji, ki je neugoden. Moram pa reči, da se je situacija po dogodkih v Kranju vseeno obrnila nekoliko na bolje. Čutiti je manj negativnega in več pozitivnega.”

Humanitarka, ki se, ko potuje po svetu na krizna žarišča, ne boji bomb ali pušk, temveč le hitrih voznikov, je današnjo situacijo primerjala tudi s tisto v 90. letih, ko je v Sloveniji bilo nekaj 10 tisoč beguncev iz Bosne. Z mnogimi je še vedno v stiku, čeprav so odšli na različne konce sveta. Njihove besede o Sloveniji so lepe, izkušnje pozitivne. A zakaj so potem odšli drugam? Anica Mikuš Kos je odgovorila s primerom izvrstnega dijaka matematika, ki mu v Sloveniji niso dovolili vpisati se na fakulteto, čeprav je bilo njegovo znanje boljše od marsikaterega študenta. Štirje njegovi kolegi so istočasno v drugih državah takoj dobili možnost študija, kasneje dela. Slovenija ni prepoznala priložnosti, kot je na žalost še danes.


Dr. Anica Mikuš Kos

09.03.2016

Specialistka otroške psihiatrije, premore neprecenljive izkušnje iz prakse, saj že dobri dve desetletji humanitarno deluje v kriznih območjih po vsem svetu. Dr. Mikuš Kosova, ki je kot otrok sama preživela vihro 2. svetovne vojne, pri svojih dobrih 80. letih na terenu še vedno vodi programe psihosocialne pomoči otrokom beguncem na kriznih območjih, med drugim (le v zadnjem času) v Kurdistanu, Afganistanu in Gazi. Njeno delo, pri katerem se usmerja v krepitev naravnih virov za obvladovanje težav, pa je bilo ključnega pomena tudi med vojno v Bosni in na Kosovu. Življenje je posvetila duševnemu zdravju otrok, med drugim je bila vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od upokojitve naprej pa velja za eno vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije.

Gostja Intervjuja bo filantropinja, ki pri 81. letih še vedno potuje na krizna žarišča, kjer vodi programe psihosocialne pomoči in tako z ostrim umom in velikim srcem pomaga tistim, ki so pomoči najbolj potrebni – otrokom. Dr. Anica Mikuš Kos, specialistka psihiatrije in pediatrije, se je začela s humanitarnim delovanjem intenzivneje ukvarjati v 90. letih, ko so v Slovenijo pred vojno pribežali hrvaški in bosanski begunci. Takrat je bila vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, pred tem je kot raziskovalka delala na Inštitutu filozofijo in sociologijo Univerze v Ljubljani, bila je tudi vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki.
Danes je predsednica Slovenske filantropije, saj že 25 let delujete na humanitarnem področju. Velikokrat poudari, da jo je na to pot pripeljala lastna izkušnja 2. svetovne vojne. Ve namreč, kako je, če si ločen od staršev, kako je, če je kdo preganjan zaradi vere (njena mati je bila judinja), ve, kako je, ko vam ljudje pomagajo zato, ker so ljudje, ne zaradi ideologije, vere ali nagrade.
V svojem humanitarnem delu se je osredotočila na delo z učitelji in drugimi odraslimi, ki delajo s travmatiziranimi otroki, in v zadnjih dveh desetletjih prepotovala Balkan, Kavkaz, šla v Afganistan, Gazo, Moldavijo, Turčijo, Kurdistan. Zakaj je pomembno delati prav z učitelji?

Z dr. Mikuševo smo kritično pogledali na stroko, iz katere izhaja, in se v pogovoru dotaknili tudi aktualnih razmer v Sloveniji in Evropi. Po njenem mnenju je pri otrocih (ali ljudeh na splošno), ki preživijo hudo izkušnjo, vojno ali nasilje, ključnega pomena novo okolje, v katerega pride ta oseba. Raziskava, ki se je osredotočila na preživele iz Auschwitza, je namreč dokazala, da ima tak človek v varnem, vključujočem in spodbudnem okolju veliko več možnosti, da zaživi normalno in uspešno.

“Raziskava je pokazala, da so imeli otroci, ki so po taborišču prišli v ugodna okolja – pa ne materialno, temveč emocionalno in socialno ugodna okolja, mnogo manj težav, so bolje funkcionirali, si ustvarili družine, imeli dobre odnose z ljudmi in bili uspešni pri svojem delu. Za razliko od otrok, ki so prišli v neugodna okolja, kjer pa je bila njihova usoda veliko bolj žalostna.”

In kakšno okolje je Slovenija?

“Najprej zavisi od tega, v katero mikrookolje prideš. Ali prideš v dijaški dom v Kranj ali pa prideš na šolo (in tudi takih imamo kar nekaj v Sloveniji), ki je bolj prijazna, gostoljubna, ki lepo sprejme tujce, ne glede na to, od kod so ti tujci – ali so otroci diplomatov, begunci, ali prihajajo s Kosova kot največji reveži. Tako da mislim, da je težko generalizirati. Problem pa je v tem, da so tisti, ki niso najbolj gostoljubni, silno glasni in na nek način dajejo nek ton, neko barvo, nek lak Sloveniji, ki je neugoden. Moram pa reči, da se je situacija po dogodkih v Kranju vseeno obrnila nekoliko na bolje. Čutiti je manj negativnega in več pozitivnega.”

Humanitarka, ki se, ko potuje po svetu na krizna žarišča, ne boji bomb ali pušk, temveč le hitrih voznikov, je današnjo situacijo primerjala tudi s tisto v 90. letih, ko je v Sloveniji bilo nekaj 10 tisoč beguncev iz Bosne. Z mnogimi je še vedno v stiku, čeprav so odšli na različne konce sveta. Njihove besede o Sloveniji so lepe, izkušnje pozitivne. A zakaj so potem odšli drugam? Anica Mikuš Kos je odgovorila s primerom izvrstnega dijaka matematika, ki mu v Sloveniji niso dovolili vpisati se na fakulteto, čeprav je bilo njegovo znanje boljše od marsikaterega študenta. Štirje njegovi kolegi so istočasno v drugih državah takoj dobili možnost študija, kasneje dela. Slovenija ni prepoznala priložnosti, kot je na žalost še danes.


09.04.2014

Mag. Dejan Židan

Aktualni pogovori z gosti.


02.04.2014

Thomas Henningsen

Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.


26.03.2014

Pisateljica Brina Svit

Aktualni pogovori z gosti.


26.03.2014

Brina Svit

Aktualni pogovori z gosti.


12.03.2014

Dr. Klemen Grošelj

Aktualni pogovori z gosti.


05.03.2014

Tone Škarja

Aktualni pogovori z gosti.


26.02.2014

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan

Aktualni pogovori z gosti.


19.02.2014

Matej Planko in Klemen Petek

Aktualni pogovori z gosti.


12.02.2014

France Pibernik

Aktualni pogovori z gosti.


05.02.2014

Simona Vrevc

Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.


29.01.2014

Doku Zavgajev, ruski veleposlanik v Sloveniji

Aktualni pogovori z gosti.


22.01.2014

Gorazd Božič

Aktualni pogovori z gosti.


15.01.2014

Miha Cenc

Aktualni pogovori z gosti.


08.01.2014

Nana Milčinski

Aktualni pogovori z gosti.


01.01.2014

Najboljši Intervjuji leta 2013

Aktualni pogovori z gosti.


25.12.2013

Dr. Edvard Kovač

Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.


18.12.2013

Silvan Peršolja

Aktualni pogovori z gosti.


11.12.2013

Arhitekt Matej Mljač

Aktualni pogovori z gosti.


04.12.2013

Dr. Peter Raspor

Aktualni pogovori z gosti.


Stran 29 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov