Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miloš Bavec

04.05.2016

Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Ob tej priložnosti smo v goste povabili direktorja Geološkega zavoda Slovenije, geologa dr. Miloša Bavca. Foto: Nina Slaček

direktor Geološkega zavoda Slovenije

Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Gost v oddaji Intervju je bil zato direktor Geološkega zavoda Slovenije,  geolog dr. Miloš Bavec.

V sedemdesetih letih je geologija nedvomno doživela naglel razvoj in postala v zadnjih letih vse bolj pomembna in tudi prepoznavna v širši javnosti.

Če se malce pošalim, je bil eden ključnih mejnikov za razvoj naše stroke film Jurski park, ki je to temo predstavil otrokom in prek njih njihovim staršem. Vzporedno s to večjo popularnostjo, se je geološka stroka neverjetno razvila, začela je ponujati odgovore in ne samo zastavljati vprašanja. To se je na srečo zgodilo v trenutku, ko je bila geologija dejansko tudi zmožna ponuditi kvalitetne odgovore.

Med odgovori, pri katerih je imela geologija ključno vlogo, velja izpostaviti preučevanje podnebnih sprememb. Sledovi preteklih podnebnih sprememb so namreč zapisani v kamninah in ledu in prav na  osnovi geoloških spoznanj lahko danes govorimo o tem, da kljub dejstvu, da se podnebje neprestano spreminja, je danes pri spremembah, ki jih planet doživlja danes, zaznati tudi vpliv človeka.

Danes živimo v povsem običajnem izseku geološkega časa. To, kar se nam danes dogaja, ni konec geološke zgodovine. Današnji čas je pravzaprav sorazmerno miren, razmere na planetu so človeku prijazne. V zgodovini pa so bili – in to velja tudi za Slovenijo – veliko bolj burni dogodki. Od tega, da je bila Sloveniija verjetno kar večino svoje geološke zgodovine pod morsko gladino, da so pri nas bruhali aktivni vulkani in da so se dogajali potresi neverjetnih razsežnosti.

Čeprav je trenutno dogajanje pod našimi nogami torej precej umirjeno, to ne pomeni, da je tudi povsem mirno.

Slovenija se trenutno manjša. Smo na stičišču dveh velikih plošč, evropske in afriške, ki se s hitrostjo več milimetrov na leto primikata ena k drugi. Zaradi tega procesa rastejo Alpe in iz istega razloga se Slovenija približno za štiri milimetre na leto skrči.

Za geologe so spremebe stalnica. Obenem raziskave kažejo, da ljudje hitro pozabimo na lekcije iz preteklosti. Pokazalo se denimo je, da spomin na naravne katastrofe zbledi najkasneje v času ene generacije in da ljudje vedno znova gradimo na krajih, kjer je pred dvajsetimi ali tridesetimi leti plaz že odnesel hišo. Priporočila stroke se v teh pogledih vse premalo upošteva.

Kar nas kot civilizacijo zavira, je vsekakor naš neverjeten človeški pohlep po poseganju v prostor. Tudi tam, kjer so naši predniki že ugotovili, da to ni primerno. Boriti se proti pohlepu je pa zelo težko. Ljudje pa smo zelo pohlepni, ko gre za krajo narave.

Kako globoke rane bo torej pustil človek na Zemljinem površju?

Udar meteorita pred 65 milijoni let ob koncu krede, ki je praktično uničil življenje na celem planetu, je pustil približno cm debelo sled na Zemljinem površju. Toliko o tem, koliko sledi ostane v dolgem časovnem obdobju tudi za največjimi dogodki. Lahko se bojimo, da bo človek nekoč v prihodnosti obveljal za velik dogodek v zemljini zgodovini. Za seboj bo brez dvoma pustil zelo močno geokemično sled, ki bo precej debelejša od enega centimetra.


Miloš Bavec

04.05.2016

Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Ob tej priložnosti smo v goste povabili direktorja Geološkega zavoda Slovenije, geologa dr. Miloša Bavca. Foto: Nina Slaček

direktor Geološkega zavoda Slovenije

Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Gost v oddaji Intervju je bil zato direktor Geološkega zavoda Slovenije,  geolog dr. Miloš Bavec.

V sedemdesetih letih je geologija nedvomno doživela naglel razvoj in postala v zadnjih letih vse bolj pomembna in tudi prepoznavna v širši javnosti.

Če se malce pošalim, je bil eden ključnih mejnikov za razvoj naše stroke film Jurski park, ki je to temo predstavil otrokom in prek njih njihovim staršem. Vzporedno s to večjo popularnostjo, se je geološka stroka neverjetno razvila, začela je ponujati odgovore in ne samo zastavljati vprašanja. To se je na srečo zgodilo v trenutku, ko je bila geologija dejansko tudi zmožna ponuditi kvalitetne odgovore.

Med odgovori, pri katerih je imela geologija ključno vlogo, velja izpostaviti preučevanje podnebnih sprememb. Sledovi preteklih podnebnih sprememb so namreč zapisani v kamninah in ledu in prav na  osnovi geoloških spoznanj lahko danes govorimo o tem, da kljub dejstvu, da se podnebje neprestano spreminja, je danes pri spremembah, ki jih planet doživlja danes, zaznati tudi vpliv človeka.

Danes živimo v povsem običajnem izseku geološkega časa. To, kar se nam danes dogaja, ni konec geološke zgodovine. Današnji čas je pravzaprav sorazmerno miren, razmere na planetu so človeku prijazne. V zgodovini pa so bili – in to velja tudi za Slovenijo – veliko bolj burni dogodki. Od tega, da je bila Sloveniija verjetno kar večino svoje geološke zgodovine pod morsko gladino, da so pri nas bruhali aktivni vulkani in da so se dogajali potresi neverjetnih razsežnosti.

Čeprav je trenutno dogajanje pod našimi nogami torej precej umirjeno, to ne pomeni, da je tudi povsem mirno.

Slovenija se trenutno manjša. Smo na stičišču dveh velikih plošč, evropske in afriške, ki se s hitrostjo več milimetrov na leto primikata ena k drugi. Zaradi tega procesa rastejo Alpe in iz istega razloga se Slovenija približno za štiri milimetre na leto skrči.

Za geologe so spremebe stalnica. Obenem raziskave kažejo, da ljudje hitro pozabimo na lekcije iz preteklosti. Pokazalo se denimo je, da spomin na naravne katastrofe zbledi najkasneje v času ene generacije in da ljudje vedno znova gradimo na krajih, kjer je pred dvajsetimi ali tridesetimi leti plaz že odnesel hišo. Priporočila stroke se v teh pogledih vse premalo upošteva.

Kar nas kot civilizacijo zavira, je vsekakor naš neverjeten človeški pohlep po poseganju v prostor. Tudi tam, kjer so naši predniki že ugotovili, da to ni primerno. Boriti se proti pohlepu je pa zelo težko. Ljudje pa smo zelo pohlepni, ko gre za krajo narave.

Kako globoke rane bo torej pustil človek na Zemljinem površju?

Udar meteorita pred 65 milijoni let ob koncu krede, ki je praktično uničil življenje na celem planetu, je pustil približno cm debelo sled na Zemljinem površju. Toliko o tem, koliko sledi ostane v dolgem časovnem obdobju tudi za največjimi dogodki. Lahko se bojimo, da bo človek nekoč v prihodnosti obveljal za velik dogodek v zemljini zgodovini. Za seboj bo brez dvoma pustil zelo močno geokemično sled, ki bo precej debelejša od enega centimetra.


01.10.2014

Aleš Primc

Aktualni pogovori z gosti.


17.09.2014

Uroš Lipušček

Aktualni pogovori z gosti.


10.09.2014

Tamara Urbančič

Aktualni pogovori z gosti.


03.09.2014

Dr. Jure Vidmar

Pogovarjali se bomo z dr. Juretom Vidmarjem, predavateljem mednarodnega prava na Oxfordu, v Maastrichtu in v južnoafriški Pretorii. Med vprašanji, s katerimi se poglobljeno ukvarja zadnje mesece je tudi referendum o škotski neodvisnosti, ki se bo zgodil 18. Septembra. Z njim so povezana številna politološka, sociološka in pravna vprašanja, prav slednjim pa bomo posvetili osrednjo pozornost. Kaj lahko prinese škotska neodvisnost za mednarodno skupnost, kako je z državljanstvom in predvsem- obstankom v Evropski uniji? Kaj pa, če neodvisnost ne bo izglasovana? O aktualnih mednarodno-pravnih vprašanjih, s katerimi se ukvarja dr. Jure Vidmar v sredo po 10. uri na Prvem!


27.08.2014

Matej Venier

Aktualni pogovori z gosti.


13.08.2014

Kritik, voditelj, publicist MARCEL ŠTEFANČIČ

Aktualni pogovori z gosti.


06.08.2014

Iztok Kavčič

Letošnji julij ni postregel samo z nenavadno hladnim in mokrim vremenom, ampak si ga bomo žal zapomnili tudi po številnih letalskih nesrečah. Sestreljeno malezijsko letalo, nesreča tajvanskega in alžirskega letala ? Kljub temu pa letalski promet velja za najbolj varnega, piloti so visoko usposobljeni in vsak dan varno v zrak in nazaj na tla spravijo na tisoče letal. Odgovorno in zahtevno dela zahteva posebne ljudi, enega takih boste slišali v sredinem Intervjuju po deseti. Iztoka Kavčiča, kapitana inštruktorja, vodjo letalskega sektorja pri Adrii Airways in dolgoletnega pilota letala AIRBUS 320, je k pogovoru povabila Andreja Čokl.


30.07.2014

Vlasta Nussdorfer

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je nedavno izdala prvo letno poročilo o svojem delu. V njem je zapisala, da je kršitev človekovih pravic vse več. Te se najpogosteje dogajajo najbolj ranljivim skupinam, med drugim otrokom, revnim, bolnim, nezaposlenim in drugačnim. Glede domnevnih kršitev pravic v sodnih postopkih pravnomočno obsojenemu Janezu Janši pa pravi, da ni dobila nobene prijave oziroma pobude za obravnavo tega primera. Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer je na Intervju povabil Boštjan Močnik.


23.07.2014

Franci Rozman

Aktualni pogovori z gosti.


16.07.2014

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


09.07.2014

Intervju - Radio

Slavko Ivančič ni samo odličen pevec, ki je v svoji dolgi in uspešni glasbeni karieri prepeval s v skupinah Bazar, Casino Band in Faraoni, je tudi glasbeni pedagog, pianist, zadnji dve leti umetniški direktor festivala Melodije morja in sonca, pa umetniški vodja klape Solinar in velik ljubitelj nogometa. Letos praznuje dve pomembni obletnici - 40 let glasbenega delovanja in 60. rojstni dan. O vsem tem , se bo z njim pogovarjala Anja Rupel.


02.07.2014

Dr. Marko Likon

Aktualni pogovori z gosti.


25.06.2014

Dr. Joachim Gross, dr.med.

Dr. Joachim Gross je eden izmed okoli 100 zdravnikov s slovensko zdravniško licenco, ki imajo dodatno izobrazbo iz homeopatije. Ko se je pred petimi leti preselil v Koper in poleg nemške pridobil še slovensko licenco specialista medicine dela, svoje homeopatske prakse ni opustil, čeprav je vedel, da lahko licenco zaradi tega izgubi. Svojo kršitev pravil je letos marca kar sam prijavil na Etično komisijo slovenske Zdravniške zbornice. Z Dr. Joachimom Grossom se bo o življenju Bavarca v na Obali in o izzivih združevanja klasične medicine in homeopatije v Sloveniji in v Evropi pogovarjala Cirila Štuber.


18.06.2014

Andra Pollak, višja sodnica v Ontariu

Andra Pollak je bila stara dve leti, ko se je z družino iz rodne Slovenije preselila v kanadski Montreal. Po študiju prava na mednarodno priznani pravni univerzi McGill je postala odvetnica v Ontariu in bila leta 2008 imenovana za sodnico na višjem kanadskem sodišču v Torontu. Njena prednost je dvojezičnost, saj opravlja delo tako v angleščini kot francoščini. V Slovenijo jo je minuli teden pripeljala 2. Konferenca slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije, na kateri je govorila o jurisdikciji svojega sodišča in mednarodnih izzivih. Tokrat je prišla sama, pravi pa, da bi zelo rada kmalu znova pripeljala svoji hčerki in soproga. O pravu, delu, sodniški službi in Sloveniji, ki jo vedno nosi s seboj, se bo z Andro Pollak pogovarjala Mojca Delač.


11.06.2014

Uršula Cetinski

Uršula Cetinski si bo pretekle štiri mesece, kolikor je trajal razpisno-izbirni postopek izbora za novega generalnega direktorja Cankarjevega doma, verjetno zapomnila za vse življenje. Čeprav je veljala za najverjetnejšo kandidatko, o končni odločitvi odgovornih ni bila prepričana. Pred njo je zahtevna naloga, saj bo morala največji slovenski kulturni hram po tridesetletnem direktorskem stažu Mitje Rotovnika popeljati v svoje obdobje. Bo nekdanji kulturni urednici Radia Študent, dramaturginji ljubljanske Koreodrame, ustanoviteljici festivala Mesto žensk, vodji gledališkega programa Cankarjevega doma in aktualni direktorici Slovenskega mladinskega gledališča uspelo? Izkušnje in vizije prave umetniške impresarijke bodo tema tokratnega Intervjuja z Uršulo Cetinski - v sredo, 11. junija, po 10. uri na Prvem!


04.06.2014

Luka Mezgec

Ko si je kupil prvo kolo si prav gotovo ni mislil, da bo čez nekaj let visoko dvignil roke na znameniti dirki po Italiji - Giru. Še posebej zato ne, ker je prve kolesarke kilometre nabiral na gorskem kolesu in že na prvi "dirki" osvojil 3. mesto. A gorsko kolo je pred štirimi leti zamenjal za cestno, lani na Kitajskem okusil prvo etapno zmago, v 21. etapi letošnjega Gira s ciljem v Trstu, pa premagal vse tekmece in postal prvi Slovenec, ki je dosegel etapno zmago na Giru. Rojeni sprinter profesionalne kolesarske ekipe Giant - Shimano, Luka Mezgec bo gost sredinega Intervjuja na Prvem programu radia Slovenija. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.


28.05.2014

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


21.05.2014

Nogometni selektor MATJAŽ KEK

Aktualni pogovori z gosti.


Stran 27 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov