Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Ob tej priložnosti smo v goste povabili direktorja Geološkega zavoda Slovenije, geologa dr. Miloša Bavca.
Foto: Nina Slaček
direktor Geološkega zavoda Slovenije
Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Gost v oddaji Intervju je bil zato direktor Geološkega zavoda Slovenije, geolog dr. Miloš Bavec.
V sedemdesetih letih je geologija nedvomno doživela naglel razvoj in postala v zadnjih letih vse bolj pomembna in tudi prepoznavna v širši javnosti.
Če se malce pošalim, je bil eden ključnih mejnikov za razvoj naše stroke film Jurski park, ki je to temo predstavil otrokom in prek njih njihovim staršem. Vzporedno s to večjo popularnostjo, se je geološka stroka neverjetno razvila, začela je ponujati odgovore in ne samo zastavljati vprašanja. To se je na srečo zgodilo v trenutku, ko je bila geologija dejansko tudi zmožna ponuditi kvalitetne odgovore.
Med odgovori, pri katerih je imela geologija ključno vlogo, velja izpostaviti preučevanje podnebnih sprememb. Sledovi preteklih podnebnih sprememb so namreč zapisani v kamninah in ledu in prav na osnovi geoloških spoznanj lahko danes govorimo o tem, da kljub dejstvu, da se podnebje neprestano spreminja, je danes pri spremembah, ki jih planet doživlja danes, zaznati tudi vpliv človeka.
Danes živimo v povsem običajnem izseku geološkega časa. To, kar se nam danes dogaja, ni konec geološke zgodovine. Današnji čas je pravzaprav sorazmerno miren, razmere na planetu so človeku prijazne. V zgodovini pa so bili – in to velja tudi za Slovenijo – veliko bolj burni dogodki. Od tega, da je bila Sloveniija verjetno kar večino svoje geološke zgodovine pod morsko gladino, da so pri nas bruhali aktivni vulkani in da so se dogajali potresi neverjetnih razsežnosti.
Čeprav je trenutno dogajanje pod našimi nogami torej precej umirjeno, to ne pomeni, da je tudi povsem mirno.
Slovenija se trenutno manjša. Smo na stičišču dveh velikih plošč, evropske in afriške, ki se s hitrostjo več milimetrov na leto primikata ena k drugi. Zaradi tega procesa rastejo Alpe in iz istega razloga se Slovenija približno za štiri milimetre na leto skrči.
Za geologe so spremebe stalnica. Obenem raziskave kažejo, da ljudje hitro pozabimo na lekcije iz preteklosti. Pokazalo se denimo je, da spomin na naravne katastrofe zbledi najkasneje v času ene generacije in da ljudje vedno znova gradimo na krajih, kjer je pred dvajsetimi ali tridesetimi leti plaz že odnesel hišo. Priporočila stroke se v teh pogledih vse premalo upošteva.
Kar nas kot civilizacijo zavira, je vsekakor naš neverjeten človeški pohlep po poseganju v prostor. Tudi tam, kjer so naši predniki že ugotovili, da to ni primerno. Boriti se proti pohlepu je pa zelo težko. Ljudje pa smo zelo pohlepni, ko gre za krajo narave.
Kako globoke rane bo torej pustil človek na Zemljinem površju?
Udar meteorita pred 65 milijoni let ob koncu krede, ki je praktično uničil življenje na celem planetu, je pustil približno cm debelo sled na Zemljinem površju. Toliko o tem, koliko sledi ostane v dolgem časovnem obdobju tudi za največjimi dogodki. Lahko se bojimo, da bo človek nekoč v prihodnosti obveljal za velik dogodek v zemljini zgodovini. Za seboj bo brez dvoma pustil zelo močno geokemično sled, ki bo precej debelejša od enega centimetra.
Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Ob tej priložnosti smo v goste povabili direktorja Geološkega zavoda Slovenije, geologa dr. Miloša Bavca.
Foto: Nina Slaček
direktor Geološkega zavoda Slovenije
Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Gost v oddaji Intervju je bil zato direktor Geološkega zavoda Slovenije, geolog dr. Miloš Bavec.
V sedemdesetih letih je geologija nedvomno doživela naglel razvoj in postala v zadnjih letih vse bolj pomembna in tudi prepoznavna v širši javnosti.
Če se malce pošalim, je bil eden ključnih mejnikov za razvoj naše stroke film Jurski park, ki je to temo predstavil otrokom in prek njih njihovim staršem. Vzporedno s to večjo popularnostjo, se je geološka stroka neverjetno razvila, začela je ponujati odgovore in ne samo zastavljati vprašanja. To se je na srečo zgodilo v trenutku, ko je bila geologija dejansko tudi zmožna ponuditi kvalitetne odgovore.
Med odgovori, pri katerih je imela geologija ključno vlogo, velja izpostaviti preučevanje podnebnih sprememb. Sledovi preteklih podnebnih sprememb so namreč zapisani v kamninah in ledu in prav na osnovi geoloških spoznanj lahko danes govorimo o tem, da kljub dejstvu, da se podnebje neprestano spreminja, je danes pri spremembah, ki jih planet doživlja danes, zaznati tudi vpliv človeka.
Danes živimo v povsem običajnem izseku geološkega časa. To, kar se nam danes dogaja, ni konec geološke zgodovine. Današnji čas je pravzaprav sorazmerno miren, razmere na planetu so človeku prijazne. V zgodovini pa so bili – in to velja tudi za Slovenijo – veliko bolj burni dogodki. Od tega, da je bila Sloveniija verjetno kar večino svoje geološke zgodovine pod morsko gladino, da so pri nas bruhali aktivni vulkani in da so se dogajali potresi neverjetnih razsežnosti.
Čeprav je trenutno dogajanje pod našimi nogami torej precej umirjeno, to ne pomeni, da je tudi povsem mirno.
Slovenija se trenutno manjša. Smo na stičišču dveh velikih plošč, evropske in afriške, ki se s hitrostjo več milimetrov na leto primikata ena k drugi. Zaradi tega procesa rastejo Alpe in iz istega razloga se Slovenija približno za štiri milimetre na leto skrči.
Za geologe so spremebe stalnica. Obenem raziskave kažejo, da ljudje hitro pozabimo na lekcije iz preteklosti. Pokazalo se denimo je, da spomin na naravne katastrofe zbledi najkasneje v času ene generacije in da ljudje vedno znova gradimo na krajih, kjer je pred dvajsetimi ali tridesetimi leti plaz že odnesel hišo. Priporočila stroke se v teh pogledih vse premalo upošteva.
Kar nas kot civilizacijo zavira, je vsekakor naš neverjeten človeški pohlep po poseganju v prostor. Tudi tam, kjer so naši predniki že ugotovili, da to ni primerno. Boriti se proti pohlepu je pa zelo težko. Ljudje pa smo zelo pohlepni, ko gre za krajo narave.
Kako globoke rane bo torej pustil človek na Zemljinem površju?
Udar meteorita pred 65 milijoni let ob koncu krede, ki je praktično uničil življenje na celem planetu, je pustil približno cm debelo sled na Zemljinem površju. Toliko o tem, koliko sledi ostane v dolgem časovnem obdobju tudi za največjimi dogodki. Lahko se bojimo, da bo človek nekoč v prihodnosti obveljal za velik dogodek v zemljini zgodovini. Za seboj bo brez dvoma pustil zelo močno geokemično sled, ki bo precej debelejša od enega centimetra.
Reševanje znanstvenih problemov, razvijanje novih inovativnih izdelkov, prenos ideje v realnost, vse to zahteva kreativen in domišljen pristop, če naj trud obrodi sadove. Da bi se na podoben način spopadli s težavami, ki nas pestijo v našem vsakdanjem življenju, nam običajno ne pride na misel. Toda nad rezultati bi bili navdušeni, je prepričan ameriški znanstvenik Bernard Roth, utemeljitelj in programski direktor stanfordskega Hasso Platter Institute of Design, bolj znanega kot »D.school«. Profesor Roth, ki je sicer eden od očetov sodobne robotike, je kreativnost in pravi pristop, ki je potreben za uspešno delo na enem področju uspešno prenesel na številna druga. Metoda kreativnega timskega dela, kot jo razvija d.school, je danes temelj za delo številnih inovativnih razvojnih podjetij po vsem svetu, predvsem seveda Silicijeve doline, lahko pa je tudi temelj uspešnega življenja, je prepričan Bernard Roth. Foto: Nina Slaček
Jadran Lenarčič je lani stopil v tretji mandat na čelu inštituta Jožefa Stefana. Ta osrednja znanstvenoraziskovalna ustanova sodi med uspešnejše v Evropi in je v mednarodnem prostoru tudi veliko bolj prepoznana in cenjena kot doma. Zato ni čudno, da je Lenarčič ob vsaki priložnosti zelo kritičen do kratkovidne politike in odnosa do znanosti, še zlasti do njenega potenciala v mladih, nadarjenih raziskovalcih. Ti so nebodigatreba, lahko pa bi bili paradni konji razvoja, je prepričan doktor elektrotehnike, ki je, preden je zasedel direktorsko mesto, opravljal raziskave na področju robotike. Še vedno predava tako na naših kot tudi na tujih univerzah. Je član inženirske akademije Slovenije in zaseda različne funkcije v mednarodnih organizacijah. Pravi, da je umetnik, ki deluje na znanstvenem področju. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikimedia Commons
Specialistka otroške psihiatrije, premore neprecenljive izkušnje iz prakse, saj že dobri dve desetletji humanitarno deluje v kriznih območjih po vsem svetu. Dr. Mikuš Kosova, ki je kot otrok sama preživela vihro 2. svetovne vojne, pri svojih dobrih 80. letih na terenu še vedno vodi programe psihosocialne pomoči otrokom beguncem na kriznih območjih, med drugim (le v zadnjem času) v Kurdistanu, Afganistanu in Gazi. Njeno delo, pri katerem se usmerja v krepitev naravnih virov za obvladovanje težav, pa je bilo ključnega pomena tudi med vojno v Bosni in na Kosovu. Življenje je posvetila duševnemu zdravju otrok, med drugim je bila vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od upokojitve naprej pa velja za eno vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije.
Cvetana Rijavec je letošnja prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju managementa. Kemijska inženirka, ki je postala uspešna direktorica s prepoznavnimi in prebojnimi poslovnimi rezultati. Soustvarjala je kultne slovenske blagovne znamke od prehrambne industrije do farmacije. Velika oboževalka matematike in ruskih literatov, ki govori šest jezikov. Cvetana Rijavec v sredinem intervjuju tudi o tem, zakaj so se potopila številna podjetja, kakšen je profil sodobnega slovenskega managerja in zakaj vodenje utemeljeno na ustrahovanju podrejenih dolgoročno ne prinaša uspeha. Po deseti na Prvem.
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je pred težavno odločitvijo ali naj ostane član Evropske unije. Premier David Cameron je o tem napovedal referendum, ki naj bi bil do konca leta 2017. Pred tem se britanski premier pogaja o reformah, ki jih zahteva njegova država, da bi ostala v Evropski uniji. O tem bodo razpravljali tudi na vrhu Evropske unije prihodnji teden. O britanskih predlogih v oddaji Sredin intervju govori veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji njena ekscelenca Sophie Honey. Vprašali smo jo tudi o britanskih pogledih na migracije oz. begunsko krizo in o reševanju perečih sporov na Bližnjem vzhodu.
Aktualni pogovori z gosti.
Matjaž Gruden je direktor za strateško načrtovanje pri Svetu Evrope, mednarodni organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti? Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben - o vsem tem v pogovoru z Matjažem Grudnom, ki ga je minuli teden v Strasbourgu pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Leto 2015 je bilo za slovenski turizem izjemno - število tujih turistov je bilo lani največje, odkar živimo v samostojni Sloveniji. Enako velja za naše glavno mesto, ki niza ugodne številke že dolga leta, z letošnjim letom pa prevzema tudi naziv Zelene prestolnice Evrope. Turistični razvoj Ljubljane je očiten, a pomisleki ostajajo: v kolikšni meri so ugodne številke posledica negotovih ekonomskih in političnih razmer v nekaterih tradicionalno turističnih deželah? Kako ob vse večjem številu obiskovalcev ohraniti kvaliteto življenja meščanov? Kaj je cilj Ljubljane: masovni ali butični turizem? In ne nazadnje, kako lahko Ljubljana naziv Zelene prestolnice Evrope kar najbolje izkoristi? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana.
Predlog za napoved: migrantski, begunski val se bo tudi letos nadaljeval, zato je treba kljub mnogim pomislekom zagotoviti nadzor nad prehodi državne meje, predvsem proti Hrvaški. Ob tem naj slovenska policija pričakuje, da bodo Hrvati začeli preusmerjati množice migrantov proti Reki in Istri. Tako ocenjuje sedanji položaj, mag. Pavel Čelik, zgodovinar, sociolog, nekdanji policist, ki je opravljal najodgovornejše naloge v tedanji zvezni in republiški milici. Čelik, ki ga je pred mikrofon povabil Milan Trobič, pozna dogajanje na mejah in delovanje organov nadzora, zato meni, da naj državo mejo varujejo slovenski organi. Glede tehničnih ovir na južni meji pa meni, da je to nujen ukrep.
Njegove ilustracije oblikujejo slovenski časnik Večer, po navodilih poslušalcev Radia Študent pa je vsak petek dopoldne v živo - v šestih letih - skupno narisal več kot 200 risb "? la carte", predvsem z aktualno in družbeno kritično tematiko. O stripu predava podjetjem, je avtor prvega slovenskega učbenika stripa zaradi katerega si Miki Muster želi biti še enkrat otrok. A sebe nima za umetnika, ker meni, da je ta beseda preobremenjena. Gost sredinega Intervjuja na Prvem, po 10-ti, bo risar stripov in ilustrator dr. Horowitz, ki kdaj nastopa tudi kot Ciril Horjak. Voditeljica: Nadia Petauer
Milan Kučan se je v zgodovino slovenskega naroda vpisal kot prvi predsednik samostojne Slovenije in doslej tudi edini, ki je na tem položaju ostal dva petletna mandata. Ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega prostora je postal že v letih pred tem, zlasti kot predsednik predsedstva Republike Slovenije v času rojevanja države. Andrej Stopar se v pogovoru z Milanom Kučanom zanesljivo ne bo ustavil samo pri spominu na negotove mesece pred petindvajsetimi leti.
Prejšnji konec tedna so v Planici slovesno odprli Nordijski center Planica - sedem modernih skakalnic s spremljajočimi objekti, prenovljeno letalnico, ter sodoben center za smučarske teke. Čeprav je bilo na začetku gradnje kar nekaj težav so center dokončali v roku in znotraj predvidenih finančnih okvirov. Center ne predstavlja le izjemne priložnosti za športnike, ampak tudi veliko priložnost za turizem. Kaj vse torej ponuja Nordijski center Planica in kako bosta šport in turizem zagotavljala centru preživetje boste izvedeli v sredinem Intervjuju. Z gostom, direktorjem Zavoda Planica Jelkom Grosom se bo po deseti uri pogovarjal Robert Bogataj.
Saša J. Mächtig sodi med najpomembnejše slovenske ustvarjalce na področju industrijskega oblikovanja. Kdo ne pozna njegovih kioskov, ki so v drugi polovici 20. stoletja zaznamovali podobo ne le slovenskih, temveč tudi drugih mest po svetu. Mächtig je bil leta 1984 eden od ustanoviteljev oblikovalskega študija na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Aktiven je bil tudi kot član izvršnih odborov strokovnih organizacij za industrijsko oblikovanje ICSID in CUMULUS, bil je med aktivnimi pobudniki in organizatorji 17. svetovnega kongresa ICSID leta 1992 v Ljubljani. Spodbujal je razprave in poudarjal pomembnost povezovanja znanja univerze z gospodarstvom in industrijo. Za Mächtigovo ustvarjanje je značilen sistemski pristop, saj so posamezni objekti pa tudi strategije vedno oblikovani kot del širšega sistema, ki se lahko razvija, raste in spreminja. Ta teden se v Muzeju arhitekture in oblikovanja odpira pregledna razstava, ki mu bo v celoti posvečena, in to je bilo tudi eno od izhodišč za Intervju, ki ga je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Borut Peterlin
Neveljaven email naslov