Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prof. dr. Borut Bohanec

08.06.2016

Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade? Bi nemški prevzem ameriškega Monsanta na široko odprl vrata evropskih trgov gensko spremenjenim organizmom? Gost sredinega intervjuja bo doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, v sredo po deseti na Prvem.

Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Gost sredinega intervjuja je bil doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, pojasnjuje, kaj je genska transformacija in kaj so gensko spremenjeni organizmi.

Pri odrekanju sodobni tehniki se prek noči ne bo zgodilo nič dramatičnega, razlike se pokažejo na daljše obdobje.

To je približno tako, kot če bi na področju elektronike in IT tehnologije rekli, da so elektronke sprejemljive, tranzistorji tudi, mikrovezja pa ne več. Zakaj je to dobra primerjava? Ker si niti predstavljati ne moremo, čemu vse se odrekamo. Si predstavljate česa vse ne bi bilo, če razvoja od tranzistorja naprej ne bi dovolili …

Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade?

Doktor Bohanec bi z veseljem kupil GSO paradižnik.

Hkrati profesor doktor Borut Bohanec brez dlake na jeziku pove, da je ekološko pridelna hrana draga neumnost.

Eno najpogostejših vprašanj ljudi je, ali je gensko spremenjena hrana varna? Ali bi vnos gensko spremenjenih rastlin lahko vseeno predstavljal kakšno nevarnost zdravju? In nenazadnje, ali je GSO hrana dovolj dolgo na trgu, da lahko z gotovostjo trdimo, da je povsem varna?

Na strani nasprotnikov GSO obstaja tudi strah, da GSO-ji pomenijo grožnjo biodiverziteti.

Poglejte cene kmetijskih proizvodov v ZDA in pri nas, tam so bistveno nižje, ljudje torej živijo bolje.


Prof. dr. Borut Bohanec

08.06.2016

Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade? Bi nemški prevzem ameriškega Monsanta na široko odprl vrata evropskih trgov gensko spremenjenim organizmom? Gost sredinega intervjuja bo doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, v sredo po deseti na Prvem.

Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Gost sredinega intervjuja je bil doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, pojasnjuje, kaj je genska transformacija in kaj so gensko spremenjeni organizmi.

Pri odrekanju sodobni tehniki se prek noči ne bo zgodilo nič dramatičnega, razlike se pokažejo na daljše obdobje.

To je približno tako, kot če bi na področju elektronike in IT tehnologije rekli, da so elektronke sprejemljive, tranzistorji tudi, mikrovezja pa ne več. Zakaj je to dobra primerjava? Ker si niti predstavljati ne moremo, čemu vse se odrekamo. Si predstavljate česa vse ne bi bilo, če razvoja od tranzistorja naprej ne bi dovolili …

Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade?

Doktor Bohanec bi z veseljem kupil GSO paradižnik.

Hkrati profesor doktor Borut Bohanec brez dlake na jeziku pove, da je ekološko pridelna hrana draga neumnost.

Eno najpogostejših vprašanj ljudi je, ali je gensko spremenjena hrana varna? Ali bi vnos gensko spremenjenih rastlin lahko vseeno predstavljal kakšno nevarnost zdravju? In nenazadnje, ali je GSO hrana dovolj dolgo na trgu, da lahko z gotovostjo trdimo, da je povsem varna?

Na strani nasprotnikov GSO obstaja tudi strah, da GSO-ji pomenijo grožnjo biodiverziteti.

Poglejte cene kmetijskih proizvodov v ZDA in pri nas, tam so bistveno nižje, ljudje torej živijo bolje.


27.11.2013

Mina Markovič

Aktualni pogovori z gosti.


13.11.2013

Ježkov nagrajenec Toni Gašperšič

Aktualni pogovori z gosti.


06.11.2013

Dr. Peter Umek

Aktualni pogovori z gosti.


30.10.2013

Evangeličanski škof Geza Erniša

Aktualni pogovori z gosti.


23.10.2013

prim.Marija Vegelj Pirc, dr. med

Aktualni pogovori z gosti.


15.10.2013

Anton Mavretič

Aktualni pogovori z gosti.


09.10.2013

Ustavni sodnik Ciril Ribičič

Aktualni pogovori z gosti.


02.10.2013

Matjaž Brojan

Aktualni pogovori z gosti.


25.09.2013

Iztok Seljak

Aktualni pogovori z gosti.


18.09.2013

Akademik Slavko Splichal

Aktualni pogovori z gosti.


11.09.2013

Dušan Mravlje

Aktualni pogovori z gosti.


04.09.2013

Košarkar Boštjan Nachbar

Aktualni pogovori z gosti.


28.08.2013

Profesor Ivan Lovrenčič

Aktualni pogovori z gosti.


21.08.2013

Pisatelj Miha Mazzini

Aktualni pogovori z gosti.


14.08.2013

Kardinal Franc Rode

Aktualni pogovori z gosti.


07.08.2013

Eva Štravs Podlogar

Aktualni pogovori z gosti.


24.07.2013

Faila Pašić Bišić

Aktualni pogovori z gosti.


17.07.2013

Andrej Inkret

Aktualni pogovori z gosti.


10.07.2013

Dr. Janko Jamnik

Aktualni pogovori z gosti.


Stran 30 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov