Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prof. dr. Borut Bohanec

08.06.2016

Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade? Bi nemški prevzem ameriškega Monsanta na široko odprl vrata evropskih trgov gensko spremenjenim organizmom? Gost sredinega intervjuja bo doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, v sredo po deseti na Prvem.

Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Gost sredinega intervjuja je bil doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, pojasnjuje, kaj je genska transformacija in kaj so gensko spremenjeni organizmi.

Pri odrekanju sodobni tehniki se prek noči ne bo zgodilo nič dramatičnega, razlike se pokažejo na daljše obdobje.

To je približno tako, kot če bi na področju elektronike in IT tehnologije rekli, da so elektronke sprejemljive, tranzistorji tudi, mikrovezja pa ne več. Zakaj je to dobra primerjava? Ker si niti predstavljati ne moremo, čemu vse se odrekamo. Si predstavljate česa vse ne bi bilo, če razvoja od tranzistorja naprej ne bi dovolili …

Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade?

Doktor Bohanec bi z veseljem kupil GSO paradižnik.

Hkrati profesor doktor Borut Bohanec brez dlake na jeziku pove, da je ekološko pridelna hrana draga neumnost.

Eno najpogostejših vprašanj ljudi je, ali je gensko spremenjena hrana varna? Ali bi vnos gensko spremenjenih rastlin lahko vseeno predstavljal kakšno nevarnost zdravju? In nenazadnje, ali je GSO hrana dovolj dolgo na trgu, da lahko z gotovostjo trdimo, da je povsem varna?

Na strani nasprotnikov GSO obstaja tudi strah, da GSO-ji pomenijo grožnjo biodiverziteti.

Poglejte cene kmetijskih proizvodov v ZDA in pri nas, tam so bistveno nižje, ljudje torej živijo bolje.


Prof. dr. Borut Bohanec

08.06.2016

Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade? Bi nemški prevzem ameriškega Monsanta na široko odprl vrata evropskih trgov gensko spremenjenim organizmom? Gost sredinega intervjuja bo doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, v sredo po deseti na Prvem.

Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Gost sredinega intervjuja je bil doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, pojasnjuje, kaj je genska transformacija in kaj so gensko spremenjeni organizmi.

Pri odrekanju sodobni tehniki se prek noči ne bo zgodilo nič dramatičnega, razlike se pokažejo na daljše obdobje.

To je približno tako, kot če bi na področju elektronike in IT tehnologije rekli, da so elektronke sprejemljive, tranzistorji tudi, mikrovezja pa ne več. Zakaj je to dobra primerjava? Ker si niti predstavljati ne moremo, čemu vse se odrekamo. Si predstavljate česa vse ne bi bilo, če razvoja od tranzistorja naprej ne bi dovolili …

Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade?

Doktor Bohanec bi z veseljem kupil GSO paradižnik.

Hkrati profesor doktor Borut Bohanec brez dlake na jeziku pove, da je ekološko pridelna hrana draga neumnost.

Eno najpogostejših vprašanj ljudi je, ali je gensko spremenjena hrana varna? Ali bi vnos gensko spremenjenih rastlin lahko vseeno predstavljal kakšno nevarnost zdravju? In nenazadnje, ali je GSO hrana dovolj dolgo na trgu, da lahko z gotovostjo trdimo, da je povsem varna?

Na strani nasprotnikov GSO obstaja tudi strah, da GSO-ji pomenijo grožnjo biodiverziteti.

Poglejte cene kmetijskih proizvodov v ZDA in pri nas, tam so bistveno nižje, ljudje torej živijo bolje.


19.09.2012

prof. dr. Anton Meden

Aktualni pogovori z gosti.


12.09.2012

Ekonomist dr. Marko Jaklič

Aktualni pogovori z gosti.


05.09.2012

Klemen Jelinčič Boeta

Aktualni pogovori z gosti.


29.08.2012

Boris Pahor

Aktualni pogovori z gosti.


22.08.2012

Mateja Pintar in Roman Pongrac

Aktualni pogovori z gosti.


15.08.2012

Pater Niko Žvokelj

Aktualni pogovori z gosti.


08.08.2012

Pater Ciril Božič

Aktualni pogovori z gosti.


01.08.2012

Dr. Jože Pirjevec

Aktualni pogovori z gosti.


25.07.2012

Brigita Bukovec in Andraž Vehovar

Aktualni pogovori z gosti.


18.07.2012

Arhitekt Janez Suhadolc

Aktualni pogovori z gosti.


11.07.2012

Lady Miloška Nott

Aktualni pogovori z gosti.


27.06.2012

Branimir Štrukelj - glavni tajnik sindikata SVIZ

Aktualni pogovori z gosti.


20.06.2012

Senko Pličanič

Aktualni pogovori z gosti.


13.06.2012

Dr. Srna Mandič

Aktualni pogovori z gosti.


06.06.2012

Milena Zupančič

Aktualni pogovori z gosti.


30.05.2012

Anita Ogulin

Aktualni pogovori z gosti.


23.05.2012

Boštjan Vesle

Aktualni pogovori z gosti.


16.05.2012

Mag. Dobran Božič

Aktualni pogovori z gosti.


09.05.2012

Maja Kocijančič

Aktualni pogovori z gosti.


Stran 33 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov