Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade? Bi nemški prevzem ameriškega Monsanta na široko odprl vrata evropskih trgov gensko spremenjenim organizmom? Gost sredinega intervjuja bo doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, v sredo po deseti na Prvem.
Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Gost sredinega intervjuja je bil doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, pojasnjuje, kaj je genska transformacija in kaj so gensko spremenjeni organizmi.
Pri odrekanju sodobni tehniki se prek noči ne bo zgodilo nič dramatičnega, razlike se pokažejo na daljše obdobje.
To je približno tako, kot če bi na področju elektronike in IT tehnologije rekli, da so elektronke sprejemljive, tranzistorji tudi, mikrovezja pa ne več. Zakaj je to dobra primerjava? Ker si niti predstavljati ne moremo, čemu vse se odrekamo. Si predstavljate česa vse ne bi bilo, če razvoja od tranzistorja naprej ne bi dovolili …
Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade?
Doktor Bohanec bi z veseljem kupil GSO paradižnik.
Hkrati profesor doktor Borut Bohanec brez dlake na jeziku pove, da je ekološko pridelna hrana draga neumnost.
Eno najpogostejših vprašanj ljudi je, ali je gensko spremenjena hrana varna? Ali bi vnos gensko spremenjenih rastlin lahko vseeno predstavljal kakšno nevarnost zdravju? In nenazadnje, ali je GSO hrana dovolj dolgo na trgu, da lahko z gotovostjo trdimo, da je povsem varna?
Na strani nasprotnikov GSO obstaja tudi strah, da GSO-ji pomenijo grožnjo biodiverziteti.
Poglejte cene kmetijskih proizvodov v ZDA in pri nas, tam so bistveno nižje, ljudje torej živijo bolje.
Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade? Bi nemški prevzem ameriškega Monsanta na široko odprl vrata evropskih trgov gensko spremenjenim organizmom? Gost sredinega intervjuja bo doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, v sredo po deseti na Prvem.
Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Gost sredinega intervjuja je bil doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, pojasnjuje, kaj je genska transformacija in kaj so gensko spremenjeni organizmi.
Pri odrekanju sodobni tehniki se prek noči ne bo zgodilo nič dramatičnega, razlike se pokažejo na daljše obdobje.
To je približno tako, kot če bi na področju elektronike in IT tehnologije rekli, da so elektronke sprejemljive, tranzistorji tudi, mikrovezja pa ne več. Zakaj je to dobra primerjava? Ker si niti predstavljati ne moremo, čemu vse se odrekamo. Si predstavljate česa vse ne bi bilo, če razvoja od tranzistorja naprej ne bi dovolili …
Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade?
Doktor Bohanec bi z veseljem kupil GSO paradižnik.
Hkrati profesor doktor Borut Bohanec brez dlake na jeziku pove, da je ekološko pridelna hrana draga neumnost.
Eno najpogostejših vprašanj ljudi je, ali je gensko spremenjena hrana varna? Ali bi vnos gensko spremenjenih rastlin lahko vseeno predstavljal kakšno nevarnost zdravju? In nenazadnje, ali je GSO hrana dovolj dolgo na trgu, da lahko z gotovostjo trdimo, da je povsem varna?
Na strani nasprotnikov GSO obstaja tudi strah, da GSO-ji pomenijo grožnjo biodiverziteti.
Poglejte cene kmetijskih proizvodov v ZDA in pri nas, tam so bistveno nižje, ljudje torej živijo bolje.
Aktualni pogovori z gosti.
Aktualni pogovori z gosti.
Neveljaven email naslov