Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prof. dr. Borut Bohanec

08.06.2016

Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade? Bi nemški prevzem ameriškega Monsanta na široko odprl vrata evropskih trgov gensko spremenjenim organizmom? Gost sredinega intervjuja bo doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, v sredo po deseti na Prvem.

Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Gost sredinega intervjuja je bil doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, pojasnjuje, kaj je genska transformacija in kaj so gensko spremenjeni organizmi.

Pri odrekanju sodobni tehniki se prek noči ne bo zgodilo nič dramatičnega, razlike se pokažejo na daljše obdobje.

To je približno tako, kot če bi na področju elektronike in IT tehnologije rekli, da so elektronke sprejemljive, tranzistorji tudi, mikrovezja pa ne več. Zakaj je to dobra primerjava? Ker si niti predstavljati ne moremo, čemu vse se odrekamo. Si predstavljate česa vse ne bi bilo, če razvoja od tranzistorja naprej ne bi dovolili …

Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade?

Doktor Bohanec bi z veseljem kupil GSO paradižnik.

Hkrati profesor doktor Borut Bohanec brez dlake na jeziku pove, da je ekološko pridelna hrana draga neumnost.

Eno najpogostejših vprašanj ljudi je, ali je gensko spremenjena hrana varna? Ali bi vnos gensko spremenjenih rastlin lahko vseeno predstavljal kakšno nevarnost zdravju? In nenazadnje, ali je GSO hrana dovolj dolgo na trgu, da lahko z gotovostjo trdimo, da je povsem varna?

Na strani nasprotnikov GSO obstaja tudi strah, da GSO-ji pomenijo grožnjo biodiverziteti.

Poglejte cene kmetijskih proizvodov v ZDA in pri nas, tam so bistveno nižje, ljudje torej živijo bolje.


Prof. dr. Borut Bohanec

08.06.2016

Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade? Bi nemški prevzem ameriškega Monsanta na široko odprl vrata evropskih trgov gensko spremenjenim organizmom? Gost sredinega intervjuja bo doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, v sredo po deseti na Prvem.

Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Gost sredinega intervjuja je bil doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, pojasnjuje, kaj je genska transformacija in kaj so gensko spremenjeni organizmi.

Pri odrekanju sodobni tehniki se prek noči ne bo zgodilo nič dramatičnega, razlike se pokažejo na daljše obdobje.

To je približno tako, kot če bi na področju elektronike in IT tehnologije rekli, da so elektronke sprejemljive, tranzistorji tudi, mikrovezja pa ne več. Zakaj je to dobra primerjava? Ker si niti predstavljati ne moremo, čemu vse se odrekamo. Si predstavljate česa vse ne bi bilo, če razvoja od tranzistorja naprej ne bi dovolili …

Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade?

Doktor Bohanec bi z veseljem kupil GSO paradižnik.

Hkrati profesor doktor Borut Bohanec brez dlake na jeziku pove, da je ekološko pridelna hrana draga neumnost.

Eno najpogostejših vprašanj ljudi je, ali je gensko spremenjena hrana varna? Ali bi vnos gensko spremenjenih rastlin lahko vseeno predstavljal kakšno nevarnost zdravju? In nenazadnje, ali je GSO hrana dovolj dolgo na trgu, da lahko z gotovostjo trdimo, da je povsem varna?

Na strani nasprotnikov GSO obstaja tudi strah, da GSO-ji pomenijo grožnjo biodiverziteti.

Poglejte cene kmetijskih proizvodov v ZDA in pri nas, tam so bistveno nižje, ljudje torej živijo bolje.


02.05.2012

Jadranka Vrh Jermančič, dr. med.

Aktualni pogovori z gosti.


25.04.2012

Dr. Vita Majce

Aktualni pogovori z gosti.


18.04.2012

Zaposleni v javnem sektorju

Aktualni pogovori z gosti.


11.04.2012

Reinhold Messner

Aktualni pogovori z gosti.


04.04.2012

Nejc Marčič in Luka Stražar

Aktualni pogovori z gosti.


28.03.2012

Mito Trefalt

Aktualni pogovori z gosti.


21.03.2012

Breda Varl, priznana slovenska lutkarica

Aktualni pogovori z gosti.


14.03.2012

Mojmir Mrak

Aktualni pogovori z gosti.


07.03.2012

Ruth Podgornik Reš

Aktualni pogovori z gosti.


29.02.2012

Anton Stres

Aktualni pogovori z gosti.


22.02.2012

Iztok Mlakar

Aktualni pogovori z gosti.


15.02.2012

Katja Požun

Aktualni pogovori z gosti.


08.02.2012

Ilustratorka Jelka Reichman

Aktualni pogovori z gosti.


18.01.2012

Dr. Marko Kranjec, guverner Banke Slovenija

Aktualni pogovori z gosti.


11.01.2012

Lučka Kajfež Bogataj

Aktualni pogovori z gosti.


04.01.2012

prof. dr. Dragan Marušič

Aktualni pogovori z gosti.


28.12.2011

Veleposlanik ZDA v Sloveniji, Joseph A. Mussomeli

Aktualni pogovori z gosti.


21.12.2011

Dr. Boštjan M. Zupančič

Aktualni pogovori z gosti.


Stran 34 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov