Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti se je Urška Henigman pogovarjala o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu.
Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. V okviru predstavitve je tudi zagnala spletno stran makelovenotporn.com, ki je do danes že prerasla v spletno skupnost. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti smo se pogovarjali o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu. Cindy Gallop ruši stroga pravila oblačenja v poslovnem svetu, okrog vratu nosi obeska s simboli družbenih omrežij, na poslovna srečanja ali javne govore pride oblečena tudi v hlače iz pitonove kože, saj to po njenih besedah pogosto prebije led in sprosti vzdušje. Na intervju za naš radio je prišla oblečena v belo usnjeno obleko.
Vaš videz krši ustaljena in stroga pravila poslovnega sveta. Kaj bi priporočali ženskam, podjetnicam, kako naj se oblačijo v sodobnem svetu, ki na vse pomembnejše mesto postavlja videz in podobe?
Pravzaprav vsem priporočam, tako moškim kot ženskam, da se vedno oblačijo tako, kot se želijo izraziti. Mislim, da je pomembno izražanje, ne zatiranje svojega sloga, saj to vodi k boljšim poslovnim izidom. Tako lahko v katerem koli poslovnem okolju vzbudiš več pozornosti kot sicer, najpomembneje pa je, da se počutiš udobno v svoji koži. Poslovno bolje deluješ, če se oblačiš tako, kot si želiš, in si preprosto tak, kot si najsrečnejši.
Ženske so v sodobnem svetu komunikacijsko informacijskih tehnologij bolj kot kadarkoli prej bombardirane s sporočili o tem, kako naj se ličijo, kakšno frizuro naj imajo, kako naj se oblačijo, kdaj naj telovadijo, kaj naj jejo, kako hitro naj shujšajo po porodu, kakšne mame naj bodo, kakšne ljubimke, seznam je pravzaprav neskončen. Kako naj ženske berejo ta sporočila?
Ženskam priporočam, da se za ta sporočila ne menijo. Najpreprostejši razlog je, da so to sporočila, ki jih posredujejo moški. V vsaki industriji popularne kulture, tudi moji, torej oglaševanju, prevladujejo moški. To je izjemno ironično, saj smo me ženske primarne porabnice vsega. Kupujemo daleč največ izdelkov, ki se oglašujejo, ob tem pa pogosteje kot moški hodimo v kino, več nas deluje na družbenih omrežjih, hkrati pa smo na področju popularne kulture ves čas podvržene moškemu pogledu na nas. Zelo preprosto je. Ko bodo vsi z odprtimi rokami sprejeli ustvarjalnost, nadarjenost in spretnosti žensk, ko bo prekinjen zaprti krog belih moških na vrhu vsake industrije, ki se pogovarjajo z belimi moškimi o drugih belih moških, bodo vse te težave izginile. Ko bi imeli filme, televizijo, oglaševanje, revije, ki bi jih vodilo in ustvarjalo enako število žensk kot moških ali – to bi bilo idealno – več žensk kot moških, saj je bilo predolgo obrnjeno, bi takoj odstranili vsa ta sporočila. Ne bodo nam več prodajali tega, kar moški mislijo, da bi ženske morale biti, temveč bodo ženske proslavljale vse tisto, kar so. Zelo veliko nas je na svetu, ki si prizadevamo, da bi se to res zgodilo. Vidimo, da se že začenja dogajati, in komaj čakam dan, ko bodo, zanimivo, ne le ženske imele boljši odnos do tega, kar vidijo v popularni kulturi, temveč bodo tudi moški spoznavali, da jih drugačen pogled na ženske in drugačen odnos do njih pravzaprav osrečujeta.
V digitaliziranem svetu vsakdanje življenje vse bolj zavzemajo podobe. Naša komunikacija poteka prek emotikomov, sebkov, na družbenih omrežjih smo vsi podvrženi samoznamčenju in oblikovanju javne podobe. Mediji, družbeni mediji in mi sami ustvarjamo podobocentrično družbo. Ali menite, da so ženske večje žrtve te družbe kot moški?
Podobocentrično družbo imamo le, če se strinjamo s tem, da bomo v njej živeli. In nikomur ni treba privoliti v to. Ženske se ne zavedajo, kako močno je tisto, kar objavijo na družbenih omrežjih, posledica drugih vplivov, ki imajo spet moške cilje. Zato prav vse spodbujam k popolnemu ravnodušju do tega, kaj si drugi mislijo. Zakaj? Veliko ljudi živi življenja, ki jih zelo onesrečujejo, hodi v službe, ki jih zelo onesrečujejo, na družbenih medijih pa si izdelajo fasado, za katero so zelo nesrečni. Samo zato, ker mislijo, da morajo – ker jih skrbi, kaj si bodo mislili drugi. Ko se nehaš obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi, lahko živiš svoje življenje tako, kot si sam želiš. Presenečeni boste, kako srečni ste lahko. Ob tem pa se zgodi še nekaj zanimivega. Kadar jasno kažeš, da ti je figo mar, kaj si mislijo drugi, se kar naenkrat začnejo zanimati zate, te občudovati in se truditi, da bi ti bili čim bolj podobni.
In zagotovo se marsikdo zgleduje po vas, vsaj če sodimo po odzivih, ki jih je imel pred sedmimi leti vaš govor o pornografskih praksah v intimnem življenju. Na konferenci TED je vaša predstavitev izjemno odmevala, tam pa ste tudi zagnali podjetje in spletno stran makelovenotporn.com.
Uspeh makelovenotporn je naključje. Nikoli nisem pričakovala, da se bo zgodilo to, kar se je. Makelovenotporn je posledica osebnih izkušenj. Srečujem se z mlajšimi moškimi, z moškimi v 20-ih. Pred približno devetimi ali desetimi leti sem na teh zmenkih začela opažati, kaj se zgodi, ko se današnji popolnoma svobodni dostop do pornografije sreča z nezmožnostjo, da bi se v družbi odprto in iskreno pogovarjali o spolnosti. Hkratnost obeh dejavnikov povzroči, da pornografija postane spolna vzgoja na ne preveč dober način. Srečevala sem se s spolnim vedenjem, ob katerem sem si rekla: »Joj, vem, od kod to izvira.« Mislila sem si: »Če se to dogaja meni, se verjetno še komu drugemu.« Tega seveda nisem zagotovo vedela; še enkrat naj povem, pred devetimi, desetimi leti o tem še nihče ni govoril. Ker sem po naravi usmerjena k akciji, sem se odločila, da bom nekaj ukrenila glede tega. Tako sem skoraj brez denarja oblikovala spletno stran makelovenotporn.com, ki mite o spolnosti primerja z resničnostjo. Namen te strani je torej primerjati svet pornografije z resničnostjo. Stran sem zagnala na TED-u in na moje veliko presenečenje se je odzval ves svet. Razkrila sem veliko svetovno težavo.
Danes je svet drugačen, vsi imamo pametne telefone in druge prenosne digitalne naprave z internetno povezavo. Pornografija je torej še bolj dostopna in brez težav prikazuje svoj pogled na to, kaj spolnost je. Je to globalni problem?
Problem je v tem, da veliko težav odvržemo pred vrata pornografske industrije, pa bi jih morali pred družbo. Ni naloga te industrije, da nas uči o spolnosti. Pornografija je zabava, ljudje so popolnoma svobodni, da se zabavajo, kakor koli hočejo. Problem ni pornografija, ampak popolna odsotnost odprtega in iskrenega pogovora o spolnosti v resničnem svetu. Če bi ta obstajal, bi poleg drugih prednosti imeli možnost, da zaradi realnega odnosa do spolnosti pornografijo vidimo le kot zabavo. Ko smo odprti do svoje spolnosti in si priznamo, da smo vsi spolna bitja, ko se lahko odprto in iskreno pogovarjamo o njej, izničimo kulturo posilstva. Izničimo spolno nadlegovanje, spolno zlorabo, spolno nasilje, saj vse to zahteva, da so žrtve tiho. Spolni nadlegovalci, nasilneži in posiljevalci se zanašajo na to, da nas bo – zaradi vpliva družbe – sram, da nam bo nerodno, zato ne bomo razkrili, kaj se je zgodilo. Za vedno se bomo skrivali v temi, oni pa bodo še naprej lahko počeli, kar pač počnejo. Želimo, da se to konča. Makelovenotporn ima le en cilj, in ta je pomagati svetu, da se bo laže pogovarjal o spolnosti. Pogovarjal odprto in iskreno, v javnosti. S tem mislim pogovore staršev z otroki, učiteljev z učenci, vseh z vsemi. Enako pomemben je odprt in iskren pogovor v zasebnosti, v intimnih partnerstvih.
Kakšni pa so bili odzivi uporabnikov spletne strani ob ustanovitvi in kakšni so danes, ko lahko uporabljajo tudi makelovenotporn.tv, ki je prostor za izmenjavo videoposnetkov spolnih odnosov v resničnem svetu?
Stran makelovenotporn so v osmih letih, odkar sem jo ustanovila, toplo sprejeli po vsem svetu. Ne bi mogli imeti močnejšega, bolj izjemnega odziva. Projekt makelovenotporn.tv je star tri leta in pol, imamo 400 tisoč članov, več kot 100 ustvarjajte ljubezen ne pornografije zvezd, kot imenujemo naše darovalce, več kot 1000 videoposnetkov. To smo dosegli brez pomoči in podpore, brez denarja za marketing in le z dvema polno zaposlenima – ena izmed teh sem jaz, za svoje delo nisem plačana. S svojo ekipo vsak dan bojujem bitko graditve projekta makelovenotporn. Katero koli tehnološko zagonsko podjetje lahko vsak del poslovne infrastrukture jemlje za samoumevnega. Mi ne moremo, ker v drobnem tisku vedno piše: brez vsebin za odrasle. Ne dobimo finančnih sredstev, ne dobimo banke, ne moremo urejati plačil. Vse tehnološke storitve so nam preprečene. Pa vendar nam je uspelo narediti vse to. Predstavljajte si, kaj bi lahko dosegli, če bi imeli finančna sredstva, vlagatelje, podporo. To je tudi ena izmed stvari, ki jih počnem v Sloveniji – pogovarjam se z investitorji, rada bi, da bi Slovenci pomagali financirati moj projekt. Svet spreminjamo ob pomoči spolnosti. To je izjemen izziv, hkrati pa zagotovo naslednja velika priložnost v tehnološkem svetu. Spremembe na tehnološkem področju bodo pretresle spolnost. To dokazujem ne le s svojo spletno stranjo, ampak tudi s svojo kategorijo tehnologije za spolnost. Mimogrede, najzanimivejše stvari na področju tehnologije za spolnost prihajajo od žensk, ustanoviteljic. Kot ženske si končno lastimo svojo seksualnost, nanjo vplivamo na zanimive načine. Vidimo izjemno priložnost, ki jo prinaša novi veliki trg – ženske potrebe, želje in hrepenenja, ki zgodovinsko spravljajo v zadrego, so sramotne ali tabu, zato se jim poslovni svet izogiba. Mimogrede, ko ta velikanski trg nagovoriš s tehnologijo za spolnost, nagovoriš tudi sekundarni trg – to so skrajno srečni moški.
Rešitev za bolj odprt pogovor o spolnosti v družbi torej vidite v izobraževanju in tehnologiji?
Tehnologija je prenovila in pretresla vsa področja našega življenja in dela. Pretresanje spolnosti je velika priložnost za nove tehnologije. To počnemo jaz in drugi podjetniki na področju tehnologije za spolnost. Jaz s svojim projektom, številni drugi ustanovitelji na področju tehnologije za spolnost, predvsem ženske, z različnimi podjetji. Ključno spoznanje za vse vlagatelje, ki razumejo, da je naslednja velika stvar na področju tehnologije pretresanje spolnosti, je: »O moj bog, koliko denarja lahko tu zaslužimo!« Denar lahko zaslužimo na dveh področjih. Na drugo področje nihče ne pomisli, saj nihče ne verjame, da je to mogoče. Prvo področje je očitno: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo na področju spolnosti in tehnologije za spolnost na splošno.« Vsi imamo spolne odnose, vsi v tem uživamo, spolnost je odporna proti recesiji, tržišče nikoli ne bo izginilo. Drugo področje pa je: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo z družbeno sprejemljivo spolnostjo!« Če naredite, kar počnemo mi pri projektu makelovenotporn – socializirate spolnost, jo naredite družbeno sprejemljivo in jo delite z drugimi – potencialno podvojite, potrojite, početverite svoje dohodke. Ljudje se počutijo dobro, če javno kupujejo vaše dobrine in storitve, tako kot javno počnejo vse drugo. Zagovarjajo, delijo, priporočajo, ocenjujejo. In se javno izpostavijo kot ambasadorji vaše blagovne znamke. To je na tisoče milijard vredna finančna prihodnost, ki jo načrtujemo. Dokaz, da je to že zdaj dosegljivo, je komaj verjetni finančni uspeh avtorice E. L. James. Avtorica 50-ih odtenkov sive je zaslužila več kot kateri koli drug zelo prodajan pisatelj, nas primer Dan Brown, Jim Patterson, Michael Crichton. Film 50 odtenkov sive je ob koncu prvega tedna predvajanja presegel rekorde največjih zaslužkarjev. To je finančna moč družbeno sprejemljive spolnosti, ki jo lahko delimo v družbi. Mimogrede, to je še moč nečesa drugega. Veliko lahko zaslužite, če ženske jemljete resno, še posebno na tem področju.
Kaj pa izobraževanje? Je vaš cilj spreminjanje politik in šolskega sistema, ali pa bi to naredili izven ustaljenega izobraževalnega sistema?
Da bi ovrgla predsodke na področju tehnološkega in poslovnega sveta, govorim o tem, da so na področju tehnologije tri velike priložnosti – spolnost, kanabis in kriptovalute oz. bitcoin. Ironično je, da se vlagatelji bolj zgrinjajo na drugi dve kot na prvo področje. Zagonska podjetja in vlagatelji v tvegan kapital si lahko na področjih kanabisa in kriptovalut privoščijo plačevanje lobistov, spreminjanje regulative, iniciative javnega izobraževanja, fundacije. Vse to potrebujemo tudi na področju tehnologije za spolnost, saj moramo dobiti novo pravno definicijo termina vsebine za odrasle. Moj največji izziv pri zbiranju sredstev za financiranje projekta makelovenotporn je družbena dinamika, ki jo imenujem Strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili. Nikoli ne gre za to, kaj si misli oseba, s katero se pogovarjam. Ko razumete, kaj počnemo in zakaj to počnemo, temu ne morete ugovarjati, poslovni model je jasen. Vedno gre za strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili; ta strah deluje na področju spolnosti bolj kot na katerem koli drugem. Mimogrede, strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi, je najbolj hromeča dinamika v poslovnem svetu in življenju. Nikoli si ne boste lastili prihodnosti, če vas bo strah, kaj si drugi mislijo o vas. Moj cilj ni pripeljati spolne vzgoje v šolski sistem – izobraževalni sistem je groza, kaj si bodo mislili drugi. Želim, da bi makelovenotporn naselil področje izobraževanja zunaj sistema. Želim ustanoviti nekaj, kar imenujem Khanova akademija spolne vzgoje. Khanova akademija, spletni vir inštrukcij, ponuja učenje vseh predmetov pod soncem razen spolne vzgoje. Tudi tehnologija za izobraževanje se hitro razvija. Zato želim zbrati sredstva, s katerimi bi odprla makelovenotporn.academy. Spletna stran že obstaja, vabljeni ste k ogledu. Hkrati vabimo vzgojiteljice in vzgojitelje z vsega sveta, naj z nami delijo gradivo za spolno vzgojo, enako, kot vabimo ljudi z vsega sveta, naj z nami delijo videoposnetke svojih spolnih odnosov v resničnem svetu za makelovenotporn.tv. To vsebino bomo pregledali in objavili glede na starost. Če ste oče ali mama in pravite: »O moj bog, moj sedemletnik me je vprašal to in to, kaj naj storim?!« lahko greste sem, če ste učitelj v razredu, tja, če pa ste odrasla oseba, ki bi se rada naučila več o spolnosti, greste lahko kamor koli. Imeli bomo več modelov plačila za šole in posameznike – glede na prenos, celoten paket učnih gradiv ali registracijo, odvisno od načinov uporabe. Dobiček pa si bomo delili na pol z ustvarjalci vsebin. Trenutno se nihče ne ukvarja s spolno vzgojo, da bi kaj zaslužil. Moji prijatelji, ki so izvrstni vzgojitelji na področju spolne vzgoje, od tega sploh ne morejo živeti. Imajo prav take težave kot mi. To bi rada spremenila, saj gre za delo izjemne vrednosti.
Starši vam bodo zagotovo hvaležni, saj se morajo prav zaradi dostopnosti trda pornografije že zelo zgodaj pogovarjati s svojimi otroki o tem, da je pornografija fikcija, da to ni prikaz resničnosti. Tako kot denimo akcijski filmi niso prikaz tega, kako se vozi po cesti.
Starši in vzgojitelji nam ves čas pišejo, obupno potrebujejo pomoč. Mi jim lahko damo to pomoč in grozno ironično je, da sem oblikovala makelovenotporn zato, da bi delala nekaj dobrega in hkrati s tem služila. Tehnologija za spolnost je kombinacija velike družbene koristi z izjemnimi dobički. Ne vem, kje bi začela govoriti o dohodkovnem potencialu naše akademije. Če bi le našla vlagatelje in sredstva, ki jih potrebujemo, da to naredimo. Zelo pomembna stvar, ki jo razložim staršem, je, da obstaja zelo specifičen način, na katerega se morajo starši pogovarjati s svojimi otroki o spolnosti. Po mojem prepričanju se vse v življenju začne z vami in vašimi vrednotami. Zato pogosto zastavim ljudem vprašanje: Kakšne so vaše seksualne vrednote? Na to ne zna nihče odgovoriti, saj nismo naučeni, da bi tako razmišljali. Številni izmed nas so se, če so imeli srečo, rodili v okolju in družinah, v katerih so jim starši privzgojili lepo vedenje, delovno etiko, občutek za odgovornost in zanesljivost. Nihče nas pa ni vzgojil, kako se dobro vesti v postelji. Pa bi nas morali. Ker so radodarnost, občutljivost, empatija, prijaznost in iskrenost prav tako pomembne tam kot na katerem koli drugem področju našega življenja in dela, na katerem nas dejavno učijo, da živimo v skladu s temi vrednotami. Po mojem prepričanju je poslovni model prihodnosti tak: skupne vrednote plus skupna akcija je enako skupni dobiček. Finančni in družbeni. Pri projektu Make love not porn gradimo skupnost na temelju skupnih vrednot. Zato staršem razložim, da se je z otroci zelo preprosto pogovarjati o spolnosti. Samo pomislite na druge vrednote, ki jim jih želite privzgojiti, in jih prenesite na spolnost. Naučite svoje otroke, kako naj se vedejo v spolnosti. Potem pa se prepričajte, da vaš otrok ne bo odrastel v osebo, ki ji strinjanje namerno ali nenamerno ne bo pomembno, ki bo vsiljevala spolno pozornost ljudem, ki si je ne želijo, in ki se ne bo znala pogovarjati o spolnosti tako, da bi ji to omogočalo čudovita, srečna, izpolnjujoča, zadovoljujoča spolna razmerja. Makelovenotporn je nastal po naključju, vendar pa ni nobeno naključje, da sem 30 let delala v oglaševanju. 30 let sem se ukvarjala s komuniciranjem in vem, da so vse dobre stvari v poslu in življenju posledica dobre komunikacije. V spolnosti ni nič drugače. Dober spolni odnos je posledica dobrega sporazumevanja. Zato je naš cilj pri projektu makelovenotporn olajšati pogovor o spolnosti. Ko vsi spregovorimo o njej, olajšamo komunikacijo in odpremo vrata boljšim razmerjem, boljšim medčloveškim odnosom, boljšemu življenju.
Že v začetku najinega pogovora sva govorili o tem, da so podobe vse bolj prisotne v naših življenjih. Veliko podob ustvari tudi oglaševalska industrija, v kateri ste delali 30 let. Ali je po vašem mnenju tudi oglaševalska industrija kriva za pornografizacijo, ali prikazuje podobe seksa, ker se seks prodaja?
Dovolj imam govorjenja o tem, da se spolnost prodaja. Zakaj? Ko ljudje govorijo o tem starem klišeju, govorijo le iz moške perspektive, čeprav se tega ne zavedajo. Niti začeli še nismo odkrivati, kako dobro se spolnost prodaja, če jo namesto tega prikazujemo z žensko optiko. Torej, res se prodaja, ampak ne iz grozljivo klišejske moške, temveč iz ženske perspektive. Ta omogoča prodajo spolnosti na popolnoma drugačen način – empatičen, radodaren, čudovit, radosten, potrjujoč in osrečujoč.
Kdo je odgovoren za spremembe? Morajo spregovoriti ženske, ki ustvarjajo v oglaševanju? Jih bodo slišali?
Vsaka ženska in vsak osveščen moški morata spregovoriti. Če nihče ne spregovori, se nič ne spremeni.
Cindy Gallop, kako spremljate predvolilno kampanjo v Združenih državah Amerike, ki generira številne razprave o odnosih med moškimi in ženskami, o ženskah v politiki in na oblasti, o spolnem nadlegovanju, spolnih napadih, mizoginiji… Neverjetno je, da se o tem pogovarjamo leta 2016, očitno se stvari še niso dosti spremenile.
Edina dobra stvar tega odvratnega spektakla, ameriške predsedniške kampanje, je še en prikaz tega, da morajo v vsaki industriji za delovna mesta odlično kvalificirane in usposobljene ženske tekmovati s popolnoma nekvalificiranimi moškimi. Edina dobra stvar pri tem je, da poudarjamo, kako močno so spolno nadlegovanje, zloraba in napad del vsakdanjega življenja vsake ženske. Pogovore o tem spravljamo na površje, ženske po vsem svetu vendarle dvigajo glas, ker imajo vsega že čez glavo. Žalostno je, da je to dobra posledica.
Pomembno orodje za razkrivanje neprimernih vedenj so tudi družbena omrežja, saj izpostavljajo določene dogodke in odpirajo razpravo o tem, kaj je in kaj ni primerno.
Na eni strani so družbeni mediji odlični za razkrivanje vedenja, ki je bilo prej prikrito, na drugi pa je še pomembneje, da moški razumejo ženske izkušnje. Pri družbenih medijih je žalostno to, da moški na Twitterju ogledujejo profile drugih moških, ne žensk. Številni popolnoma napačno menijo, da se od žensk ne morejo ničesar naučiti, da te nimajo povedati nič pametnega. Mimogrede, ozaveščeni moški niso takega mnenja. Tudi mlajši so druga generacija. Imam veliko oboževalcev, veliko moških me spremlja na Twitterju. Pišejo mi in pravijo, da močno cenijo moje mnenje. Mladi moški v oglaševanju pravijo, da se strinjajo z vsem, kar pravim, in da si želijo spremembe. Zato je zelo pomembno, da začnejo ogledovati profile žensk na Twitterju, da se spoprijateljijo za ženskami na Facebooku. Moški bi morali brati, kar pišejo ženske na družbenih omrežjih, da bi slišali in razumeli naše izkušnje. Moški na splošno v življenju, pa tudi na družbenih omrežjih, preveč omalovažujejo ženske in tisto, kar govorijo. Ne verjamejo jim. Vse to odvratno vedenje, ki zdaj prihaja v javnost, je dobro zato, da bodo spoznali, kakšna je za ženske vsakdanja resničnost, ki je sami nikoli ne izkusijo. To je koristno.
Zakaj so mlajši moški drugačni, kje vidite vzroke za to?
Pri mlajših moških opažam drugačen odnos. Vidim željo po enakopravnem partnerstvu. Vidim željo po prožnem delovniku; tako kot ženske tudi ti moški želijo preživljati čas s svojimi otroki in družinami. Vidim veliko bolj razsvetljen odnos. Moj namen je razširiti ta odnos, da bo postal univerzalen. Veliko spodbude mi daje mlajši rod moških, saj lahko naučijo starejše veliko stvari. Odgovor na vse to je zelo preprost. Prav to ves čas predlagam oglaševalski in drugim industrijam: spremenite odnos. Naredite vse, kar lahko, da boste ustvarili delovno okolje, v katerem je pol žensk, pol moških – ali pa celo več žensk, saj je bilo to razmerje predolgo obrnjeno. Takoj ko oblikujete tako delovno okolje, izničite številne negativne dinamike, ne da bi se jih sploh morali neposredno lotiti. Na primer: takoj ko je razmerje pol – pol, enakovredno žensko – moško delovno okolje, izničite spolno nadlegovanje. Prvič zato, ker ni več implicitne bratske potrditve, značilne za delovna okolja, v katerih prevladujejo moški in v katerih je tako vedenje sprejeto. In drugič, če morajo moški vsak dan v poslovnih okoljih stopati v interakcije s sposobnimi ženskami, s katerimi so si enakovredni, žensk ne vidijo več le v dveh vlogah – kot tajnice ali ljubice.
Ženske seveda še niso enakopravne. Četudi so delovna okolja lahko bolj spolno uravnotežena, pa je na vodstvenih položajih ženske še vedno zelo malo, še vedno se udarijo v stekleni strop, ki ga ne morejo prebiti. Kaj svetujete ženskam?
Ženskam pravim: Če delate nekje, kjer ne cenijo vaših enkratnih sposobnosti in darov, kjer ne sprejemajo, nagrajujejo in hvalijo vaše ustvarjalnosti, kjer nimate prostora za inovacije in premike, ki jih želite narediti v poslu, potem PZS – Pojdite, zaboga, stran. Tam nočete delati. Pojdite, zaboga, stran, ustanovite svoje podjetje, spremenite kaj, zavzemite industrijo. Saj je veliko priložnosti, da stvari delate drugače kot v zaprtem krogu belih moških, ki se z belimi moškimi pogovarjajo o drugih belih moških. Ne zapravljajte časa za butanje v stekleni strop, pojdite, zaboga, stran in ustanovite svoje podjetje.
Kaj pa svetujete moškim?
Moški, če ne sprejmete nadarjenosti in ustvarjalnosti žensk, ogromno zamujate in prihodnost nikoli ne bo vaša. Ozaveščeni moški to razumejo in sprejemajo priložnosti za poslovno sodelovanje z ženskami, neozaveščeni moški pa se tega ne zavedajo, zato bodo njihova podjetja propadla.
Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti se je Urška Henigman pogovarjala o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu.
Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. V okviru predstavitve je tudi zagnala spletno stran makelovenotporn.com, ki je do danes že prerasla v spletno skupnost. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti smo se pogovarjali o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu. Cindy Gallop ruši stroga pravila oblačenja v poslovnem svetu, okrog vratu nosi obeska s simboli družbenih omrežij, na poslovna srečanja ali javne govore pride oblečena tudi v hlače iz pitonove kože, saj to po njenih besedah pogosto prebije led in sprosti vzdušje. Na intervju za naš radio je prišla oblečena v belo usnjeno obleko.
Vaš videz krši ustaljena in stroga pravila poslovnega sveta. Kaj bi priporočali ženskam, podjetnicam, kako naj se oblačijo v sodobnem svetu, ki na vse pomembnejše mesto postavlja videz in podobe?
Pravzaprav vsem priporočam, tako moškim kot ženskam, da se vedno oblačijo tako, kot se želijo izraziti. Mislim, da je pomembno izražanje, ne zatiranje svojega sloga, saj to vodi k boljšim poslovnim izidom. Tako lahko v katerem koli poslovnem okolju vzbudiš več pozornosti kot sicer, najpomembneje pa je, da se počutiš udobno v svoji koži. Poslovno bolje deluješ, če se oblačiš tako, kot si želiš, in si preprosto tak, kot si najsrečnejši.
Ženske so v sodobnem svetu komunikacijsko informacijskih tehnologij bolj kot kadarkoli prej bombardirane s sporočili o tem, kako naj se ličijo, kakšno frizuro naj imajo, kako naj se oblačijo, kdaj naj telovadijo, kaj naj jejo, kako hitro naj shujšajo po porodu, kakšne mame naj bodo, kakšne ljubimke, seznam je pravzaprav neskončen. Kako naj ženske berejo ta sporočila?
Ženskam priporočam, da se za ta sporočila ne menijo. Najpreprostejši razlog je, da so to sporočila, ki jih posredujejo moški. V vsaki industriji popularne kulture, tudi moji, torej oglaševanju, prevladujejo moški. To je izjemno ironično, saj smo me ženske primarne porabnice vsega. Kupujemo daleč največ izdelkov, ki se oglašujejo, ob tem pa pogosteje kot moški hodimo v kino, več nas deluje na družbenih omrežjih, hkrati pa smo na področju popularne kulture ves čas podvržene moškemu pogledu na nas. Zelo preprosto je. Ko bodo vsi z odprtimi rokami sprejeli ustvarjalnost, nadarjenost in spretnosti žensk, ko bo prekinjen zaprti krog belih moških na vrhu vsake industrije, ki se pogovarjajo z belimi moškimi o drugih belih moških, bodo vse te težave izginile. Ko bi imeli filme, televizijo, oglaševanje, revije, ki bi jih vodilo in ustvarjalo enako število žensk kot moških ali – to bi bilo idealno – več žensk kot moških, saj je bilo predolgo obrnjeno, bi takoj odstranili vsa ta sporočila. Ne bodo nam več prodajali tega, kar moški mislijo, da bi ženske morale biti, temveč bodo ženske proslavljale vse tisto, kar so. Zelo veliko nas je na svetu, ki si prizadevamo, da bi se to res zgodilo. Vidimo, da se že začenja dogajati, in komaj čakam dan, ko bodo, zanimivo, ne le ženske imele boljši odnos do tega, kar vidijo v popularni kulturi, temveč bodo tudi moški spoznavali, da jih drugačen pogled na ženske in drugačen odnos do njih pravzaprav osrečujeta.
V digitaliziranem svetu vsakdanje življenje vse bolj zavzemajo podobe. Naša komunikacija poteka prek emotikomov, sebkov, na družbenih omrežjih smo vsi podvrženi samoznamčenju in oblikovanju javne podobe. Mediji, družbeni mediji in mi sami ustvarjamo podobocentrično družbo. Ali menite, da so ženske večje žrtve te družbe kot moški?
Podobocentrično družbo imamo le, če se strinjamo s tem, da bomo v njej živeli. In nikomur ni treba privoliti v to. Ženske se ne zavedajo, kako močno je tisto, kar objavijo na družbenih omrežjih, posledica drugih vplivov, ki imajo spet moške cilje. Zato prav vse spodbujam k popolnemu ravnodušju do tega, kaj si drugi mislijo. Zakaj? Veliko ljudi živi življenja, ki jih zelo onesrečujejo, hodi v službe, ki jih zelo onesrečujejo, na družbenih medijih pa si izdelajo fasado, za katero so zelo nesrečni. Samo zato, ker mislijo, da morajo – ker jih skrbi, kaj si bodo mislili drugi. Ko se nehaš obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi, lahko živiš svoje življenje tako, kot si sam želiš. Presenečeni boste, kako srečni ste lahko. Ob tem pa se zgodi še nekaj zanimivega. Kadar jasno kažeš, da ti je figo mar, kaj si mislijo drugi, se kar naenkrat začnejo zanimati zate, te občudovati in se truditi, da bi ti bili čim bolj podobni.
In zagotovo se marsikdo zgleduje po vas, vsaj če sodimo po odzivih, ki jih je imel pred sedmimi leti vaš govor o pornografskih praksah v intimnem življenju. Na konferenci TED je vaša predstavitev izjemno odmevala, tam pa ste tudi zagnali podjetje in spletno stran makelovenotporn.com.
Uspeh makelovenotporn je naključje. Nikoli nisem pričakovala, da se bo zgodilo to, kar se je. Makelovenotporn je posledica osebnih izkušenj. Srečujem se z mlajšimi moškimi, z moškimi v 20-ih. Pred približno devetimi ali desetimi leti sem na teh zmenkih začela opažati, kaj se zgodi, ko se današnji popolnoma svobodni dostop do pornografije sreča z nezmožnostjo, da bi se v družbi odprto in iskreno pogovarjali o spolnosti. Hkratnost obeh dejavnikov povzroči, da pornografija postane spolna vzgoja na ne preveč dober način. Srečevala sem se s spolnim vedenjem, ob katerem sem si rekla: »Joj, vem, od kod to izvira.« Mislila sem si: »Če se to dogaja meni, se verjetno še komu drugemu.« Tega seveda nisem zagotovo vedela; še enkrat naj povem, pred devetimi, desetimi leti o tem še nihče ni govoril. Ker sem po naravi usmerjena k akciji, sem se odločila, da bom nekaj ukrenila glede tega. Tako sem skoraj brez denarja oblikovala spletno stran makelovenotporn.com, ki mite o spolnosti primerja z resničnostjo. Namen te strani je torej primerjati svet pornografije z resničnostjo. Stran sem zagnala na TED-u in na moje veliko presenečenje se je odzval ves svet. Razkrila sem veliko svetovno težavo.
Danes je svet drugačen, vsi imamo pametne telefone in druge prenosne digitalne naprave z internetno povezavo. Pornografija je torej še bolj dostopna in brez težav prikazuje svoj pogled na to, kaj spolnost je. Je to globalni problem?
Problem je v tem, da veliko težav odvržemo pred vrata pornografske industrije, pa bi jih morali pred družbo. Ni naloga te industrije, da nas uči o spolnosti. Pornografija je zabava, ljudje so popolnoma svobodni, da se zabavajo, kakor koli hočejo. Problem ni pornografija, ampak popolna odsotnost odprtega in iskrenega pogovora o spolnosti v resničnem svetu. Če bi ta obstajal, bi poleg drugih prednosti imeli možnost, da zaradi realnega odnosa do spolnosti pornografijo vidimo le kot zabavo. Ko smo odprti do svoje spolnosti in si priznamo, da smo vsi spolna bitja, ko se lahko odprto in iskreno pogovarjamo o njej, izničimo kulturo posilstva. Izničimo spolno nadlegovanje, spolno zlorabo, spolno nasilje, saj vse to zahteva, da so žrtve tiho. Spolni nadlegovalci, nasilneži in posiljevalci se zanašajo na to, da nas bo – zaradi vpliva družbe – sram, da nam bo nerodno, zato ne bomo razkrili, kaj se je zgodilo. Za vedno se bomo skrivali v temi, oni pa bodo še naprej lahko počeli, kar pač počnejo. Želimo, da se to konča. Makelovenotporn ima le en cilj, in ta je pomagati svetu, da se bo laže pogovarjal o spolnosti. Pogovarjal odprto in iskreno, v javnosti. S tem mislim pogovore staršev z otroki, učiteljev z učenci, vseh z vsemi. Enako pomemben je odprt in iskren pogovor v zasebnosti, v intimnih partnerstvih.
Kakšni pa so bili odzivi uporabnikov spletne strani ob ustanovitvi in kakšni so danes, ko lahko uporabljajo tudi makelovenotporn.tv, ki je prostor za izmenjavo videoposnetkov spolnih odnosov v resničnem svetu?
Stran makelovenotporn so v osmih letih, odkar sem jo ustanovila, toplo sprejeli po vsem svetu. Ne bi mogli imeti močnejšega, bolj izjemnega odziva. Projekt makelovenotporn.tv je star tri leta in pol, imamo 400 tisoč članov, več kot 100 ustvarjajte ljubezen ne pornografije zvezd, kot imenujemo naše darovalce, več kot 1000 videoposnetkov. To smo dosegli brez pomoči in podpore, brez denarja za marketing in le z dvema polno zaposlenima – ena izmed teh sem jaz, za svoje delo nisem plačana. S svojo ekipo vsak dan bojujem bitko graditve projekta makelovenotporn. Katero koli tehnološko zagonsko podjetje lahko vsak del poslovne infrastrukture jemlje za samoumevnega. Mi ne moremo, ker v drobnem tisku vedno piše: brez vsebin za odrasle. Ne dobimo finančnih sredstev, ne dobimo banke, ne moremo urejati plačil. Vse tehnološke storitve so nam preprečene. Pa vendar nam je uspelo narediti vse to. Predstavljajte si, kaj bi lahko dosegli, če bi imeli finančna sredstva, vlagatelje, podporo. To je tudi ena izmed stvari, ki jih počnem v Sloveniji – pogovarjam se z investitorji, rada bi, da bi Slovenci pomagali financirati moj projekt. Svet spreminjamo ob pomoči spolnosti. To je izjemen izziv, hkrati pa zagotovo naslednja velika priložnost v tehnološkem svetu. Spremembe na tehnološkem področju bodo pretresle spolnost. To dokazujem ne le s svojo spletno stranjo, ampak tudi s svojo kategorijo tehnologije za spolnost. Mimogrede, najzanimivejše stvari na področju tehnologije za spolnost prihajajo od žensk, ustanoviteljic. Kot ženske si končno lastimo svojo seksualnost, nanjo vplivamo na zanimive načine. Vidimo izjemno priložnost, ki jo prinaša novi veliki trg – ženske potrebe, želje in hrepenenja, ki zgodovinsko spravljajo v zadrego, so sramotne ali tabu, zato se jim poslovni svet izogiba. Mimogrede, ko ta velikanski trg nagovoriš s tehnologijo za spolnost, nagovoriš tudi sekundarni trg – to so skrajno srečni moški.
Rešitev za bolj odprt pogovor o spolnosti v družbi torej vidite v izobraževanju in tehnologiji?
Tehnologija je prenovila in pretresla vsa področja našega življenja in dela. Pretresanje spolnosti je velika priložnost za nove tehnologije. To počnemo jaz in drugi podjetniki na področju tehnologije za spolnost. Jaz s svojim projektom, številni drugi ustanovitelji na področju tehnologije za spolnost, predvsem ženske, z različnimi podjetji. Ključno spoznanje za vse vlagatelje, ki razumejo, da je naslednja velika stvar na področju tehnologije pretresanje spolnosti, je: »O moj bog, koliko denarja lahko tu zaslužimo!« Denar lahko zaslužimo na dveh področjih. Na drugo področje nihče ne pomisli, saj nihče ne verjame, da je to mogoče. Prvo področje je očitno: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo na področju spolnosti in tehnologije za spolnost na splošno.« Vsi imamo spolne odnose, vsi v tem uživamo, spolnost je odporna proti recesiji, tržišče nikoli ne bo izginilo. Drugo področje pa je: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo z družbeno sprejemljivo spolnostjo!« Če naredite, kar počnemo mi pri projektu makelovenotporn – socializirate spolnost, jo naredite družbeno sprejemljivo in jo delite z drugimi – potencialno podvojite, potrojite, početverite svoje dohodke. Ljudje se počutijo dobro, če javno kupujejo vaše dobrine in storitve, tako kot javno počnejo vse drugo. Zagovarjajo, delijo, priporočajo, ocenjujejo. In se javno izpostavijo kot ambasadorji vaše blagovne znamke. To je na tisoče milijard vredna finančna prihodnost, ki jo načrtujemo. Dokaz, da je to že zdaj dosegljivo, je komaj verjetni finančni uspeh avtorice E. L. James. Avtorica 50-ih odtenkov sive je zaslužila več kot kateri koli drug zelo prodajan pisatelj, nas primer Dan Brown, Jim Patterson, Michael Crichton. Film 50 odtenkov sive je ob koncu prvega tedna predvajanja presegel rekorde največjih zaslužkarjev. To je finančna moč družbeno sprejemljive spolnosti, ki jo lahko delimo v družbi. Mimogrede, to je še moč nečesa drugega. Veliko lahko zaslužite, če ženske jemljete resno, še posebno na tem področju.
Kaj pa izobraževanje? Je vaš cilj spreminjanje politik in šolskega sistema, ali pa bi to naredili izven ustaljenega izobraževalnega sistema?
Da bi ovrgla predsodke na področju tehnološkega in poslovnega sveta, govorim o tem, da so na področju tehnologije tri velike priložnosti – spolnost, kanabis in kriptovalute oz. bitcoin. Ironično je, da se vlagatelji bolj zgrinjajo na drugi dve kot na prvo področje. Zagonska podjetja in vlagatelji v tvegan kapital si lahko na področjih kanabisa in kriptovalut privoščijo plačevanje lobistov, spreminjanje regulative, iniciative javnega izobraževanja, fundacije. Vse to potrebujemo tudi na področju tehnologije za spolnost, saj moramo dobiti novo pravno definicijo termina vsebine za odrasle. Moj največji izziv pri zbiranju sredstev za financiranje projekta makelovenotporn je družbena dinamika, ki jo imenujem Strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili. Nikoli ne gre za to, kaj si misli oseba, s katero se pogovarjam. Ko razumete, kaj počnemo in zakaj to počnemo, temu ne morete ugovarjati, poslovni model je jasen. Vedno gre za strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili; ta strah deluje na področju spolnosti bolj kot na katerem koli drugem. Mimogrede, strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi, je najbolj hromeča dinamika v poslovnem svetu in življenju. Nikoli si ne boste lastili prihodnosti, če vas bo strah, kaj si drugi mislijo o vas. Moj cilj ni pripeljati spolne vzgoje v šolski sistem – izobraževalni sistem je groza, kaj si bodo mislili drugi. Želim, da bi makelovenotporn naselil področje izobraževanja zunaj sistema. Želim ustanoviti nekaj, kar imenujem Khanova akademija spolne vzgoje. Khanova akademija, spletni vir inštrukcij, ponuja učenje vseh predmetov pod soncem razen spolne vzgoje. Tudi tehnologija za izobraževanje se hitro razvija. Zato želim zbrati sredstva, s katerimi bi odprla makelovenotporn.academy. Spletna stran že obstaja, vabljeni ste k ogledu. Hkrati vabimo vzgojiteljice in vzgojitelje z vsega sveta, naj z nami delijo gradivo za spolno vzgojo, enako, kot vabimo ljudi z vsega sveta, naj z nami delijo videoposnetke svojih spolnih odnosov v resničnem svetu za makelovenotporn.tv. To vsebino bomo pregledali in objavili glede na starost. Če ste oče ali mama in pravite: »O moj bog, moj sedemletnik me je vprašal to in to, kaj naj storim?!« lahko greste sem, če ste učitelj v razredu, tja, če pa ste odrasla oseba, ki bi se rada naučila več o spolnosti, greste lahko kamor koli. Imeli bomo več modelov plačila za šole in posameznike – glede na prenos, celoten paket učnih gradiv ali registracijo, odvisno od načinov uporabe. Dobiček pa si bomo delili na pol z ustvarjalci vsebin. Trenutno se nihče ne ukvarja s spolno vzgojo, da bi kaj zaslužil. Moji prijatelji, ki so izvrstni vzgojitelji na področju spolne vzgoje, od tega sploh ne morejo živeti. Imajo prav take težave kot mi. To bi rada spremenila, saj gre za delo izjemne vrednosti.
Starši vam bodo zagotovo hvaležni, saj se morajo prav zaradi dostopnosti trda pornografije že zelo zgodaj pogovarjati s svojimi otroki o tem, da je pornografija fikcija, da to ni prikaz resničnosti. Tako kot denimo akcijski filmi niso prikaz tega, kako se vozi po cesti.
Starši in vzgojitelji nam ves čas pišejo, obupno potrebujejo pomoč. Mi jim lahko damo to pomoč in grozno ironično je, da sem oblikovala makelovenotporn zato, da bi delala nekaj dobrega in hkrati s tem služila. Tehnologija za spolnost je kombinacija velike družbene koristi z izjemnimi dobički. Ne vem, kje bi začela govoriti o dohodkovnem potencialu naše akademije. Če bi le našla vlagatelje in sredstva, ki jih potrebujemo, da to naredimo. Zelo pomembna stvar, ki jo razložim staršem, je, da obstaja zelo specifičen način, na katerega se morajo starši pogovarjati s svojimi otroki o spolnosti. Po mojem prepričanju se vse v življenju začne z vami in vašimi vrednotami. Zato pogosto zastavim ljudem vprašanje: Kakšne so vaše seksualne vrednote? Na to ne zna nihče odgovoriti, saj nismo naučeni, da bi tako razmišljali. Številni izmed nas so se, če so imeli srečo, rodili v okolju in družinah, v katerih so jim starši privzgojili lepo vedenje, delovno etiko, občutek za odgovornost in zanesljivost. Nihče nas pa ni vzgojil, kako se dobro vesti v postelji. Pa bi nas morali. Ker so radodarnost, občutljivost, empatija, prijaznost in iskrenost prav tako pomembne tam kot na katerem koli drugem področju našega življenja in dela, na katerem nas dejavno učijo, da živimo v skladu s temi vrednotami. Po mojem prepričanju je poslovni model prihodnosti tak: skupne vrednote plus skupna akcija je enako skupni dobiček. Finančni in družbeni. Pri projektu Make love not porn gradimo skupnost na temelju skupnih vrednot. Zato staršem razložim, da se je z otroci zelo preprosto pogovarjati o spolnosti. Samo pomislite na druge vrednote, ki jim jih želite privzgojiti, in jih prenesite na spolnost. Naučite svoje otroke, kako naj se vedejo v spolnosti. Potem pa se prepričajte, da vaš otrok ne bo odrastel v osebo, ki ji strinjanje namerno ali nenamerno ne bo pomembno, ki bo vsiljevala spolno pozornost ljudem, ki si je ne želijo, in ki se ne bo znala pogovarjati o spolnosti tako, da bi ji to omogočalo čudovita, srečna, izpolnjujoča, zadovoljujoča spolna razmerja. Makelovenotporn je nastal po naključju, vendar pa ni nobeno naključje, da sem 30 let delala v oglaševanju. 30 let sem se ukvarjala s komuniciranjem in vem, da so vse dobre stvari v poslu in življenju posledica dobre komunikacije. V spolnosti ni nič drugače. Dober spolni odnos je posledica dobrega sporazumevanja. Zato je naš cilj pri projektu makelovenotporn olajšati pogovor o spolnosti. Ko vsi spregovorimo o njej, olajšamo komunikacijo in odpremo vrata boljšim razmerjem, boljšim medčloveškim odnosom, boljšemu življenju.
Že v začetku najinega pogovora sva govorili o tem, da so podobe vse bolj prisotne v naših življenjih. Veliko podob ustvari tudi oglaševalska industrija, v kateri ste delali 30 let. Ali je po vašem mnenju tudi oglaševalska industrija kriva za pornografizacijo, ali prikazuje podobe seksa, ker se seks prodaja?
Dovolj imam govorjenja o tem, da se spolnost prodaja. Zakaj? Ko ljudje govorijo o tem starem klišeju, govorijo le iz moške perspektive, čeprav se tega ne zavedajo. Niti začeli še nismo odkrivati, kako dobro se spolnost prodaja, če jo namesto tega prikazujemo z žensko optiko. Torej, res se prodaja, ampak ne iz grozljivo klišejske moške, temveč iz ženske perspektive. Ta omogoča prodajo spolnosti na popolnoma drugačen način – empatičen, radodaren, čudovit, radosten, potrjujoč in osrečujoč.
Kdo je odgovoren za spremembe? Morajo spregovoriti ženske, ki ustvarjajo v oglaševanju? Jih bodo slišali?
Vsaka ženska in vsak osveščen moški morata spregovoriti. Če nihče ne spregovori, se nič ne spremeni.
Cindy Gallop, kako spremljate predvolilno kampanjo v Združenih državah Amerike, ki generira številne razprave o odnosih med moškimi in ženskami, o ženskah v politiki in na oblasti, o spolnem nadlegovanju, spolnih napadih, mizoginiji… Neverjetno je, da se o tem pogovarjamo leta 2016, očitno se stvari še niso dosti spremenile.
Edina dobra stvar tega odvratnega spektakla, ameriške predsedniške kampanje, je še en prikaz tega, da morajo v vsaki industriji za delovna mesta odlično kvalificirane in usposobljene ženske tekmovati s popolnoma nekvalificiranimi moškimi. Edina dobra stvar pri tem je, da poudarjamo, kako močno so spolno nadlegovanje, zloraba in napad del vsakdanjega življenja vsake ženske. Pogovore o tem spravljamo na površje, ženske po vsem svetu vendarle dvigajo glas, ker imajo vsega že čez glavo. Žalostno je, da je to dobra posledica.
Pomembno orodje za razkrivanje neprimernih vedenj so tudi družbena omrežja, saj izpostavljajo določene dogodke in odpirajo razpravo o tem, kaj je in kaj ni primerno.
Na eni strani so družbeni mediji odlični za razkrivanje vedenja, ki je bilo prej prikrito, na drugi pa je še pomembneje, da moški razumejo ženske izkušnje. Pri družbenih medijih je žalostno to, da moški na Twitterju ogledujejo profile drugih moških, ne žensk. Številni popolnoma napačno menijo, da se od žensk ne morejo ničesar naučiti, da te nimajo povedati nič pametnega. Mimogrede, ozaveščeni moški niso takega mnenja. Tudi mlajši so druga generacija. Imam veliko oboževalcev, veliko moških me spremlja na Twitterju. Pišejo mi in pravijo, da močno cenijo moje mnenje. Mladi moški v oglaševanju pravijo, da se strinjajo z vsem, kar pravim, in da si želijo spremembe. Zato je zelo pomembno, da začnejo ogledovati profile žensk na Twitterju, da se spoprijateljijo za ženskami na Facebooku. Moški bi morali brati, kar pišejo ženske na družbenih omrežjih, da bi slišali in razumeli naše izkušnje. Moški na splošno v življenju, pa tudi na družbenih omrežjih, preveč omalovažujejo ženske in tisto, kar govorijo. Ne verjamejo jim. Vse to odvratno vedenje, ki zdaj prihaja v javnost, je dobro zato, da bodo spoznali, kakšna je za ženske vsakdanja resničnost, ki je sami nikoli ne izkusijo. To je koristno.
Zakaj so mlajši moški drugačni, kje vidite vzroke za to?
Pri mlajših moških opažam drugačen odnos. Vidim željo po enakopravnem partnerstvu. Vidim željo po prožnem delovniku; tako kot ženske tudi ti moški želijo preživljati čas s svojimi otroki in družinami. Vidim veliko bolj razsvetljen odnos. Moj namen je razširiti ta odnos, da bo postal univerzalen. Veliko spodbude mi daje mlajši rod moških, saj lahko naučijo starejše veliko stvari. Odgovor na vse to je zelo preprost. Prav to ves čas predlagam oglaševalski in drugim industrijam: spremenite odnos. Naredite vse, kar lahko, da boste ustvarili delovno okolje, v katerem je pol žensk, pol moških – ali pa celo več žensk, saj je bilo to razmerje predolgo obrnjeno. Takoj ko oblikujete tako delovno okolje, izničite številne negativne dinamike, ne da bi se jih sploh morali neposredno lotiti. Na primer: takoj ko je razmerje pol – pol, enakovredno žensko – moško delovno okolje, izničite spolno nadlegovanje. Prvič zato, ker ni več implicitne bratske potrditve, značilne za delovna okolja, v katerih prevladujejo moški in v katerih je tako vedenje sprejeto. In drugič, če morajo moški vsak dan v poslovnih okoljih stopati v interakcije s sposobnimi ženskami, s katerimi so si enakovredni, žensk ne vidijo več le v dveh vlogah – kot tajnice ali ljubice.
Ženske seveda še niso enakopravne. Četudi so delovna okolja lahko bolj spolno uravnotežena, pa je na vodstvenih položajih ženske še vedno zelo malo, še vedno se udarijo v stekleni strop, ki ga ne morejo prebiti. Kaj svetujete ženskam?
Ženskam pravim: Če delate nekje, kjer ne cenijo vaših enkratnih sposobnosti in darov, kjer ne sprejemajo, nagrajujejo in hvalijo vaše ustvarjalnosti, kjer nimate prostora za inovacije in premike, ki jih želite narediti v poslu, potem PZS – Pojdite, zaboga, stran. Tam nočete delati. Pojdite, zaboga, stran, ustanovite svoje podjetje, spremenite kaj, zavzemite industrijo. Saj je veliko priložnosti, da stvari delate drugače kot v zaprtem krogu belih moških, ki se z belimi moškimi pogovarjajo o drugih belih moških. Ne zapravljajte časa za butanje v stekleni strop, pojdite, zaboga, stran in ustanovite svoje podjetje.
Kaj pa svetujete moškim?
Moški, če ne sprejmete nadarjenosti in ustvarjalnosti žensk, ogromno zamujate in prihodnost nikoli ne bo vaša. Ozaveščeni moški to razumejo in sprejemajo priložnosti za poslovno sodelovanje z ženskami, neozaveščeni moški pa se tega ne zavedajo, zato bodo njihova podjetja propadla.
Turistična zveza Slovenije je nacionalna turistična društvena organizacija, ki združuje kar 345 turističnih društev. Vanje so vključeni prostovoljci, ki v marsikaterem slovenskem kraju skrbijo za turistične znamenitosti, čisto in lepo urejeno okolico, tematske poti in organizacijo prireditev. Pred kratkim je vodenje Turistične zveze Slovenije prevzel Pavle Hevka in v Intervjuju bo voditeljici Andreji Čokl predstavil svoje cilje, pričakovanja in novosti, povezane z delovanjem te organizacije.
Prof. dr. Emil Erjavec je eden najvidnejših agrarnih ekonomistov v Srednji in Vzhodni Evropi. Svetovalec vladam v Sloveniji in po Zahodnem Balkanu. Bil je član ožje pogajalske skupine za pristop k EU. Je eden od utemeljiteljev agrarne ekonomike kot znanstvene in pedagoške discipline na Univerzi v Ljubljani. Od oktobra lani je dekan Biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani, predan pedagoškemu in raziskovalnemu delu, je gostujoči predavatelj tudi na univerzah v tujini in mentor številnim doktorantom. Je družbeno angažiran, bil je med ustanovitelji Slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze. Njegova družbenopolitična angažiranost sega že v študentska leta..
Zanimiv gost in aktualen teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Zanimiv gost in aktualen teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Dušan Merc, se zdi, je človek, ki ne beži pred težkimi nalogami. Po izobrazbi literarni komparativist je več kot trideset let služboval kot ravnatelj ljubljanske osnovne šole Prule. Na tem slej ko prej nehvaležnem delovnem mestu se je uveljavil kot eden najbolj tehtnih pa tudi najbolj izpostavljenih kritikov tako šolskih politik, ki so jih bolj ali manj umno vpeljevale različne slovenske vlade, kakor bolj ali manj deplasiranih pričakovanj, ki jih do našega vzgojno-izobraževalnega sistema goji najširša javnost. No, pripravljenost naliti čistega vina in govoriti brez dlake na jeziku bi mu utegnila priti prav tudi zdaj, ko v zahtevnih razmerah prevzema vodenje Društva slovenskih pisateljev. Kako se bo lotil reševanja položaja pisateljskega stanovskega združenja, ki je po vsem sodeč zašlo v finančno in upravno krizo, obenem pa se sooča z upadanjem javnega zaupanja, smo v pogovoru z Dušanom Mercem, sicer avtorjem štirinajstih romanov, treh zbirk kratke proze in zbirke esejev, preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Matija Goljar je ustanovitelj Ustvarjalnika, podjetniškega inkubatorja, ki mladim pomaga uresničiti njihove prve podjetniške projekte. Pravi, da je bolj pedagog kot podjetnik, najbolje se počuti v predavalnici. Njegovo življenje žene radovednost, hitro pa se tudi naveliča stvari, zato se vedno trudi delati nekaj novega. Zato je pred leti sprejel povabilo, da bi osnovnošolcem predaval o podjetništvu. Pri tem je ugotovil, da v šolah manjka priložnosti za prakso in tako se je začela zgodba Ustvarjalnika, ki mu pravi tudi podjetniški peskovnik. Z Matijo Goljarjem smo se pogovarjali o priložnostih za podjetne mlade v Sloveniji.
"Kaj naj z vso to Svobodo," je pred devetimi leti, v prvi pesmi svoje prve pesniške zbirke svoje bralke in bralce spraševala Anja Golob. Odgovor na to vprašanje si slej ko prej mora vsakdo poiskati sam, a če je soditi po umetničinem življenju, tedaj bi bilo mogoče reči, da je treba zaposliti vso iznajdljivost, zastaviti vse sile, napeti vse moči – za umetnost. Anja Golob je tako, med drugim, s somišljenicami ustanovila založbo VigeVageKnjige, kjer izdaja stripe in risoromane. Poleg tega se je spustila v niz manj pa tudi bolj odmevnih javnih polemik z uradnimi institucijami, ki naj bi skrbele za zgledno delovanje slovenskega kulturnega obrata, a jim to nekako ne gre vselej od rok. Nekaj podobnega bi menda lahko rekli za njen odnos do medijev, kjer se prostor za mišljenje umetnosti, kot Anja Golob nikoli ne pozabi podkrepiti s konkretnimi podatki, krči in krči. Predvsem pa je, seveda, pisala poezijo. Prvencu so sledile še tri zbirke; druga – Vesa v zgibi – in tretja – Didaskalije k dihanju – sta prejeli tudi Jenkovo nagrado, bržčas najprestižnejše pesniško priznanje pri nas. Njena javna branja, ki vselej vsaj malo spominjajo na kak gledališki dogodek, so brez izjeme razprodana, prav tako njene knjige, ki jih – v nasprotju z ustaljeno prakso – izdaja v samozaložbi. Tako je tudi z njeno najnovejšo zbirko, ki je izšla pred vsega nekaj tedni in jo “krasi” bržčas najdaljši naslov v vsej zgodovini slovenske književnosti. Ob tej priložnosti je Anjo Golob pred mikrofonom Intervjuja na Prvem povabil Goran Dekleva. foto: portret Anje Golob, ki ga je narisala Ute Helmbold (iz osebnega arhiva Anje Golob)
Milan Erič je slikar, ki ga širše občinstvo pozna kot avtorja animiranih filmov. Toda risanke je že pred časom postavil na stranski tir in se intenzivneje posvetil slikarstvu in ilustraciji. Letos je prejel že dve pomembni nagradi: nagrado Hinka Smrekarja za ilustracijo in nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Je prodoren ustvarjalec, ki s kančkom humorja podaja družbeno kritiko v likovnem jeziku. Milan Erič je tudi redni profesor na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Kot družba bi morali načrtno vlagati v poučevanje umetnosti, pravi, saj nas vizualni izdelki obkrožajo na vsakem koraku. Znamo med njimi prepoznati najboljše?
V današnjem intervjuju glasbena urednica Alja Kramar gosti legendarnega režiserja, urednika, avtorja in ustvarjalca Dušana Hrena. Dušan Hren se je rodil leta 1929 v Ljubljani in čas njegove mladosti je sovpadel s časom 2. svetovne vojne, ki ga je precej zaznamovala. Že kot otrok se je učil igrati klavir in harmoniko, pozneje tudi kitaro, v času delovnih brigad je sestavil že svoj orkester Metro, ki je pozneje prerasel v Akademski plesni orkester. S tem je Dušan Hren kot dirigent doživel velike uspehe doma in v tujini. Kot gimnazijec je bil ‘satelit’ Bojana Adamiča in z njim kar hitro začel tudi sodelovati. Bil je eden prvih, ki je v času po vojni pisal in z ameriških posnetkov prepisoval jazzovske priredbe. Že leta 1956 se je zaposlil na Radiu Ljubljana, njegova velika ljubezen pa je še danes televizija. Tam je začel delati leta 1958 in bil eden njenih pionirjev. Je avtor več kot desetih formatov zabavnih in glasbenih oddaj; prav njegova oddaja TV Križanka je bila prvi format, ki ga je Televizija Ljubljana prodala v tujini, njegova oddaja Malo za šalo, malo zares pa je bila prva oddaja, ki je bila predvajana v barvah. Skrbel je tudi za številne prenose koncertov. To pa je le del tega, kar je Dušan Hren na televiziji počel. Upokojil se je leta 1991, vendar še danes prav vsak dan pride v svojo pisarno in pomaga mlajšim sodelavcem, z izjemno skrbnostjo pa se trudi urediti arhiv. Kljub letom, pred kratkim je praznoval 90. rojstni dan, je Dušan Hren izredno vitalen in poln življenjske energije.
15 let je od dne, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Je dosedanje članstvo izpolnilo pričakovanja Slovenk in Slovencev, kako dobro ga je država izkoristila in katere priložnosti je zamudila? Kje je Unija danes in kakšni izzivi stojijo pred njo? To so ob obletnici članstva in tik pred evropskimi volitvami vprašanja za gosta Intervjuja dr. Janeza Potočnika, vodjo pogajalske skupine v času pridruževanja, prvega in večkratnega evropskega komisarja. Na tem visokem položaju je soustvarjal evropsko znanstveno-raziskovalno in okoljsko politiko, na teh področjih pa deluje tudi po slovesu od aktivne politike. Z Janezom Potočnikom se pogovarja Luka Robida.
»Vsakdo izmed nas si v življenju zasluži neko drugo priložnost, saj se prav vsakdo izmed nas danes ali jutri lahko znajde v položaju, ko bo prestopil na drugo stran zakona. Meja je včasih lahko zelo tanka. Najlažje bi bilo nekoga zapreti v zaporniško celico in ga zakleniti, a s tem ne bi dosegli ničesar. Z obsojenci se je treba ukvarjati, jim pomagati, da s stranskih poti spet pridejo na glavno cesto.« Tako pravi direktorica Uprave za probacijo mag. Danijela Mrhar Prelič, ki bo v sredinem intervjuju predstavila smisel probacije in potegnila črto pod prvo leto delovanja omenjene ustanove. Z Danijelo Mrhar Prelič se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Alenka Rebula, poročena Tuta, že vse življenje živi in dela v Trstu, čeprav je bila rojena v Loki pri Zidanem mostu. Diplomirana filozofinja, ki pa je več let delala kot psihologinja in nato tudi kot profesorica humanističnih ved na višjih šolah v Italiji. Je tudi predavateljica razvojne psihologije, z Josipo Prebeg v zadnjem času največ sodeluje pri intenzivnih tečajih za samovzgojo odraslih. Znano in cenjeno je tudi njeno prevajalsko, pesniško in pisateljsko delo. Vse to je delno najbrž tudi dediščina njenega očeta, znamenitega Alojza Rebule, pa tudi mame, pesnice, prevajalke in pisateljice – Zore Tavčar. Širša javnost jo najbolj pozna po njenih knjigah Globine, ki so nas rodile, ki velja za prvo delo v slovenskem prostoru, ki se otroštva loteva s senzibilnostjo do otrokovega doživljajskega sveta in ne zgolj z analitiničnim aparatom psihologije, Blagor ženskam – o naravi ženske in pa Sto obrazov notranje moči. Zelo dejavna je tudi na svoji spetni strani Dežela vere vase, kjer redno objavlja svoja razmišljanja. Prisluhnite ji v tokratni oddaji Intervju, kjer bo v povsem samosvoji tenkočutni govorici razgrnila resnice in modrosti, ki tičijo pod površjem vsakršnih odnosov, še posebej pa se bo dotikala govorice, ki ji je najbolj blizu – ženske. Z Alenko Rebula se je pogovarjala Liana Buršič
Nizozemska je leta 2002 z Zakonom o prekinitvi življenja na prošnjo in pomoč pri samomoru postala prva država na svetu, ki je legalizirala evtanazijo. Nizozemski, švicarski in slovenski model pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru v svoji doktorski disertaciji obravnava pravnica Nataša Valentinčič, ki bo gostja sredine oddaje Intervju med deseto in enajsto na Prvem. V Sloveniji je evtanazija prepovedana. Pojasnila bo, ali bi bilo potrebno zaradi pravne ureditve evtanazije spremeniti 17. člen Ustave, ki govori o nedotakljivosti človekovega življenja. Pa tudi, ali ima posameznik pravico, da se izogne smrti, ki jo sam dojema kot nedostojno, in s kakšnimi pravnimi varovalkami bi bilo potrebno zavarovati ranljive posameznike, da bi preprečili zlorabo evtanazije.
Kaj se dogaja v Mariboru? Ali drugo največje slovensko mesto "umira" ali je na poti razvojnega preobrata? Če se bo ta zgodil, kaj lahko pričakujejo njegovi prebivalci? S temi vprašanji se med drugim v ukvarjata sociolog dr. Miran Lavrič in antropolog dr. Andrej Naterer. Svoja spoznanja sta zapisala v knjigi z naslovom "Mesto neizpolnjenih pričakovanj - Družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja". Njune ugotovitve bomo pobliže spoznali v sredinem Intervjuju. Z njima se bo pogovarjal Stane Kocutar. Po deseti na Prvem.
Pravijo, da moč in vitalnost katerekoli nacionalne literature v 21. stoletju še zdaleč nista odvisni samo od del visoke umetnosti, ampak tudi od kvalitete, od dovršenosti in prepričljivosti žanrskega leposlovja. Če to drži, tedaj bi na Slovenskem lahko zazvonil kak alarm za preplah. Pri nas namreč že po tradiciji taka dela označujemo za nižjo in manj vredno literaturo, spričo česar najbrž ni posebej presenetljivo, da doslej ne znanstvenofantastične ne erotične ne grozljive zgodbe domačih avtorjev še niso zares osvojile slovenskih bralskih množic. So jih pa v zadnjih letih vsaj kriminalke. V tem smislu sta bila posebej odmevna zagonetna primera, ki ju je inšpektor Taras Birsa razreševal v dveh nespornih uspešnicah alpinista, novinarja in – zahvaljujoč romanu Svinjske nogice – pred slabim desetletjem tudi že s kresnikom nagrajenega pisatelja Tadeja Goloba. Kakšen recept je torej uporabil Golob, da je s kriminalkama Jezero in Leninov park zdaj obsedel slovensko bralsko občinstvo? – Preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem.
Diplomacija ni bila vedno v domeni politike. Varovanje trgovskih poti in gospodarsko sodelovanje sta bila vsaj tako pomembno kot zaščita državnih interesov. V zadnjem času spet opažamo, da na tem področju ni več jasnih ločnic. Država je spet tista, ki ščiti tudi ekonomske interese, naloga diplomacije je odpirati vrata gospodarstvu. Na našem zunanjem ministrstvu deluje direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo. Vodi pa ga karierna diplomatka Alenka Suhadolnik.
Enega izmed gospodarskih oskarjev za izjemne dosežke na področju gospodarstva je prejel generalni direktor ETI Izlake Tomaž Berginc. Ob prejemu prestižne nagrade je dejal: »V tradicionalnem okolju je uvajanje novosti velik izziv. Nove ideje je treba močno podpirati in dobre primere še posebej izpostaviti, včasih celo pretirano«. Prav ta izjava je verjetno ključ do uspeha v ETI Izlake, ki je tretji največji proizvajalec varovalk na svetu. Prijavljenih ima namreč kar 27 veljavnih patentov in prav nobenega izdelka ne proizvaja po tuji licenci. Kako opiranje na lastno znanje poteka v praksi, na kakšen način se usklajujejo poslovni procesi v kar 12-ih hčerinskih podjetjih ETI po Evropi in zakaj si mora podjetje kakovostne kadre danes priskrbeti samo. O vsem tem, njegovih pogledih na gospodarske razmere doma in na tujem, pa tudi o njem osebno, s Tomažem Bergincem v oddaji Intervju.
Sodobne tehnologije so izjemno spremenile naše življenje. Internet je povezal cel planet, do njega lahko ves čas dostopamo s svojim pametnim telefonom. Lahko bi rekli, da je ta naprava postala naše okno v digitalni svet. Vendar to okno ni zaprto. Tako kot lahko skozi odprta okna v naša bivališča priletijo nadležne žuželke, tako skozi to digitalno okno vstopajo v naš svet spletni giganti in vlade, njihov namen pa je zaslužek in nadzor, kar jim omogočajo naši osebni podatki, od lokacije naprej. Kako zapreti to okno? Je to še mogoče? James Bridle je umetnik in pisatelj, ki dela z različnimi tehnologijami in v različnih disciplinah. V svoji knjigi o tehnologiji, spoznanju in koncu prihodnosti New Dark Age, ki je izšla pri založbi Verso, opozarja, da živimo v času vse večje nepreglednosti in napoveduje novo temno dobo: svet vedno večjega nerazumevanja. Nedavno se je mudil v Ljubljani, kjer je na povabilo Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma predstavil knjigo in odprl svojo razstavo Moja radost v jasni noči. Razstava bo na ogled v projektnem prostoru Aksioma še do 22-ega marca. Ob obisku v prestolnici ga je v studio Radia Slovenija povabila Urška Henigman.
“20 let ni dolga doba, če si tretja razvojna os”, je ena izmed pronicljivih izjav Aljaža Verhovnika. Diplomirani pravnik, ki je pri 20-tih postal občinski svetnik, pri 24-tih podžupan, ob tem že peto leto vodi koroško Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os. Prepričanje, da se samo od sebe ne bo nič naredilo, je podstat projekta »Hoč`mo cesto«. Kaj zmorejo civilne iniciative, ko omaga etablirana politika? Zakaj je v nasprotju z mnogimi, ki se izseljujejo, prepričan, da imajo mladi v tej državi prihodnost?
Neveljaven email naslov