Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti se je Urška Henigman pogovarjala o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu.
Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. V okviru predstavitve je tudi zagnala spletno stran makelovenotporn.com, ki je do danes že prerasla v spletno skupnost. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti smo se pogovarjali o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu. Cindy Gallop ruši stroga pravila oblačenja v poslovnem svetu, okrog vratu nosi obeska s simboli družbenih omrežij, na poslovna srečanja ali javne govore pride oblečena tudi v hlače iz pitonove kože, saj to po njenih besedah pogosto prebije led in sprosti vzdušje. Na intervju za naš radio je prišla oblečena v belo usnjeno obleko.
Vaš videz krši ustaljena in stroga pravila poslovnega sveta. Kaj bi priporočali ženskam, podjetnicam, kako naj se oblačijo v sodobnem svetu, ki na vse pomembnejše mesto postavlja videz in podobe?
Pravzaprav vsem priporočam, tako moškim kot ženskam, da se vedno oblačijo tako, kot se želijo izraziti. Mislim, da je pomembno izražanje, ne zatiranje svojega sloga, saj to vodi k boljšim poslovnim izidom. Tako lahko v katerem koli poslovnem okolju vzbudiš več pozornosti kot sicer, najpomembneje pa je, da se počutiš udobno v svoji koži. Poslovno bolje deluješ, če se oblačiš tako, kot si želiš, in si preprosto tak, kot si najsrečnejši.
Ženske so v sodobnem svetu komunikacijsko informacijskih tehnologij bolj kot kadarkoli prej bombardirane s sporočili o tem, kako naj se ličijo, kakšno frizuro naj imajo, kako naj se oblačijo, kdaj naj telovadijo, kaj naj jejo, kako hitro naj shujšajo po porodu, kakšne mame naj bodo, kakšne ljubimke, seznam je pravzaprav neskončen. Kako naj ženske berejo ta sporočila?
Ženskam priporočam, da se za ta sporočila ne menijo. Najpreprostejši razlog je, da so to sporočila, ki jih posredujejo moški. V vsaki industriji popularne kulture, tudi moji, torej oglaševanju, prevladujejo moški. To je izjemno ironično, saj smo me ženske primarne porabnice vsega. Kupujemo daleč največ izdelkov, ki se oglašujejo, ob tem pa pogosteje kot moški hodimo v kino, več nas deluje na družbenih omrežjih, hkrati pa smo na področju popularne kulture ves čas podvržene moškemu pogledu na nas. Zelo preprosto je. Ko bodo vsi z odprtimi rokami sprejeli ustvarjalnost, nadarjenost in spretnosti žensk, ko bo prekinjen zaprti krog belih moških na vrhu vsake industrije, ki se pogovarjajo z belimi moškimi o drugih belih moških, bodo vse te težave izginile. Ko bi imeli filme, televizijo, oglaševanje, revije, ki bi jih vodilo in ustvarjalo enako število žensk kot moških ali – to bi bilo idealno – več žensk kot moških, saj je bilo predolgo obrnjeno, bi takoj odstranili vsa ta sporočila. Ne bodo nam več prodajali tega, kar moški mislijo, da bi ženske morale biti, temveč bodo ženske proslavljale vse tisto, kar so. Zelo veliko nas je na svetu, ki si prizadevamo, da bi se to res zgodilo. Vidimo, da se že začenja dogajati, in komaj čakam dan, ko bodo, zanimivo, ne le ženske imele boljši odnos do tega, kar vidijo v popularni kulturi, temveč bodo tudi moški spoznavali, da jih drugačen pogled na ženske in drugačen odnos do njih pravzaprav osrečujeta.
V digitaliziranem svetu vsakdanje življenje vse bolj zavzemajo podobe. Naša komunikacija poteka prek emotikomov, sebkov, na družbenih omrežjih smo vsi podvrženi samoznamčenju in oblikovanju javne podobe. Mediji, družbeni mediji in mi sami ustvarjamo podobocentrično družbo. Ali menite, da so ženske večje žrtve te družbe kot moški?
Podobocentrično družbo imamo le, če se strinjamo s tem, da bomo v njej živeli. In nikomur ni treba privoliti v to. Ženske se ne zavedajo, kako močno je tisto, kar objavijo na družbenih omrežjih, posledica drugih vplivov, ki imajo spet moške cilje. Zato prav vse spodbujam k popolnemu ravnodušju do tega, kaj si drugi mislijo. Zakaj? Veliko ljudi živi življenja, ki jih zelo onesrečujejo, hodi v službe, ki jih zelo onesrečujejo, na družbenih medijih pa si izdelajo fasado, za katero so zelo nesrečni. Samo zato, ker mislijo, da morajo – ker jih skrbi, kaj si bodo mislili drugi. Ko se nehaš obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi, lahko živiš svoje življenje tako, kot si sam želiš. Presenečeni boste, kako srečni ste lahko. Ob tem pa se zgodi še nekaj zanimivega. Kadar jasno kažeš, da ti je figo mar, kaj si mislijo drugi, se kar naenkrat začnejo zanimati zate, te občudovati in se truditi, da bi ti bili čim bolj podobni.
In zagotovo se marsikdo zgleduje po vas, vsaj če sodimo po odzivih, ki jih je imel pred sedmimi leti vaš govor o pornografskih praksah v intimnem življenju. Na konferenci TED je vaša predstavitev izjemno odmevala, tam pa ste tudi zagnali podjetje in spletno stran makelovenotporn.com.
Uspeh makelovenotporn je naključje. Nikoli nisem pričakovala, da se bo zgodilo to, kar se je. Makelovenotporn je posledica osebnih izkušenj. Srečujem se z mlajšimi moškimi, z moškimi v 20-ih. Pred približno devetimi ali desetimi leti sem na teh zmenkih začela opažati, kaj se zgodi, ko se današnji popolnoma svobodni dostop do pornografije sreča z nezmožnostjo, da bi se v družbi odprto in iskreno pogovarjali o spolnosti. Hkratnost obeh dejavnikov povzroči, da pornografija postane spolna vzgoja na ne preveč dober način. Srečevala sem se s spolnim vedenjem, ob katerem sem si rekla: »Joj, vem, od kod to izvira.« Mislila sem si: »Če se to dogaja meni, se verjetno še komu drugemu.« Tega seveda nisem zagotovo vedela; še enkrat naj povem, pred devetimi, desetimi leti o tem še nihče ni govoril. Ker sem po naravi usmerjena k akciji, sem se odločila, da bom nekaj ukrenila glede tega. Tako sem skoraj brez denarja oblikovala spletno stran makelovenotporn.com, ki mite o spolnosti primerja z resničnostjo. Namen te strani je torej primerjati svet pornografije z resničnostjo. Stran sem zagnala na TED-u in na moje veliko presenečenje se je odzval ves svet. Razkrila sem veliko svetovno težavo.
Danes je svet drugačen, vsi imamo pametne telefone in druge prenosne digitalne naprave z internetno povezavo. Pornografija je torej še bolj dostopna in brez težav prikazuje svoj pogled na to, kaj spolnost je. Je to globalni problem?
Problem je v tem, da veliko težav odvržemo pred vrata pornografske industrije, pa bi jih morali pred družbo. Ni naloga te industrije, da nas uči o spolnosti. Pornografija je zabava, ljudje so popolnoma svobodni, da se zabavajo, kakor koli hočejo. Problem ni pornografija, ampak popolna odsotnost odprtega in iskrenega pogovora o spolnosti v resničnem svetu. Če bi ta obstajal, bi poleg drugih prednosti imeli možnost, da zaradi realnega odnosa do spolnosti pornografijo vidimo le kot zabavo. Ko smo odprti do svoje spolnosti in si priznamo, da smo vsi spolna bitja, ko se lahko odprto in iskreno pogovarjamo o njej, izničimo kulturo posilstva. Izničimo spolno nadlegovanje, spolno zlorabo, spolno nasilje, saj vse to zahteva, da so žrtve tiho. Spolni nadlegovalci, nasilneži in posiljevalci se zanašajo na to, da nas bo – zaradi vpliva družbe – sram, da nam bo nerodno, zato ne bomo razkrili, kaj se je zgodilo. Za vedno se bomo skrivali v temi, oni pa bodo še naprej lahko počeli, kar pač počnejo. Želimo, da se to konča. Makelovenotporn ima le en cilj, in ta je pomagati svetu, da se bo laže pogovarjal o spolnosti. Pogovarjal odprto in iskreno, v javnosti. S tem mislim pogovore staršev z otroki, učiteljev z učenci, vseh z vsemi. Enako pomemben je odprt in iskren pogovor v zasebnosti, v intimnih partnerstvih.
Kakšni pa so bili odzivi uporabnikov spletne strani ob ustanovitvi in kakšni so danes, ko lahko uporabljajo tudi makelovenotporn.tv, ki je prostor za izmenjavo videoposnetkov spolnih odnosov v resničnem svetu?
Stran makelovenotporn so v osmih letih, odkar sem jo ustanovila, toplo sprejeli po vsem svetu. Ne bi mogli imeti močnejšega, bolj izjemnega odziva. Projekt makelovenotporn.tv je star tri leta in pol, imamo 400 tisoč članov, več kot 100 ustvarjajte ljubezen ne pornografije zvezd, kot imenujemo naše darovalce, več kot 1000 videoposnetkov. To smo dosegli brez pomoči in podpore, brez denarja za marketing in le z dvema polno zaposlenima – ena izmed teh sem jaz, za svoje delo nisem plačana. S svojo ekipo vsak dan bojujem bitko graditve projekta makelovenotporn. Katero koli tehnološko zagonsko podjetje lahko vsak del poslovne infrastrukture jemlje za samoumevnega. Mi ne moremo, ker v drobnem tisku vedno piše: brez vsebin za odrasle. Ne dobimo finančnih sredstev, ne dobimo banke, ne moremo urejati plačil. Vse tehnološke storitve so nam preprečene. Pa vendar nam je uspelo narediti vse to. Predstavljajte si, kaj bi lahko dosegli, če bi imeli finančna sredstva, vlagatelje, podporo. To je tudi ena izmed stvari, ki jih počnem v Sloveniji – pogovarjam se z investitorji, rada bi, da bi Slovenci pomagali financirati moj projekt. Svet spreminjamo ob pomoči spolnosti. To je izjemen izziv, hkrati pa zagotovo naslednja velika priložnost v tehnološkem svetu. Spremembe na tehnološkem področju bodo pretresle spolnost. To dokazujem ne le s svojo spletno stranjo, ampak tudi s svojo kategorijo tehnologije za spolnost. Mimogrede, najzanimivejše stvari na področju tehnologije za spolnost prihajajo od žensk, ustanoviteljic. Kot ženske si končno lastimo svojo seksualnost, nanjo vplivamo na zanimive načine. Vidimo izjemno priložnost, ki jo prinaša novi veliki trg – ženske potrebe, želje in hrepenenja, ki zgodovinsko spravljajo v zadrego, so sramotne ali tabu, zato se jim poslovni svet izogiba. Mimogrede, ko ta velikanski trg nagovoriš s tehnologijo za spolnost, nagovoriš tudi sekundarni trg – to so skrajno srečni moški.
Rešitev za bolj odprt pogovor o spolnosti v družbi torej vidite v izobraževanju in tehnologiji?
Tehnologija je prenovila in pretresla vsa področja našega življenja in dela. Pretresanje spolnosti je velika priložnost za nove tehnologije. To počnemo jaz in drugi podjetniki na področju tehnologije za spolnost. Jaz s svojim projektom, številni drugi ustanovitelji na področju tehnologije za spolnost, predvsem ženske, z različnimi podjetji. Ključno spoznanje za vse vlagatelje, ki razumejo, da je naslednja velika stvar na področju tehnologije pretresanje spolnosti, je: »O moj bog, koliko denarja lahko tu zaslužimo!« Denar lahko zaslužimo na dveh področjih. Na drugo področje nihče ne pomisli, saj nihče ne verjame, da je to mogoče. Prvo področje je očitno: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo na področju spolnosti in tehnologije za spolnost na splošno.« Vsi imamo spolne odnose, vsi v tem uživamo, spolnost je odporna proti recesiji, tržišče nikoli ne bo izginilo. Drugo področje pa je: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo z družbeno sprejemljivo spolnostjo!« Če naredite, kar počnemo mi pri projektu makelovenotporn – socializirate spolnost, jo naredite družbeno sprejemljivo in jo delite z drugimi – potencialno podvojite, potrojite, početverite svoje dohodke. Ljudje se počutijo dobro, če javno kupujejo vaše dobrine in storitve, tako kot javno počnejo vse drugo. Zagovarjajo, delijo, priporočajo, ocenjujejo. In se javno izpostavijo kot ambasadorji vaše blagovne znamke. To je na tisoče milijard vredna finančna prihodnost, ki jo načrtujemo. Dokaz, da je to že zdaj dosegljivo, je komaj verjetni finančni uspeh avtorice E. L. James. Avtorica 50-ih odtenkov sive je zaslužila več kot kateri koli drug zelo prodajan pisatelj, nas primer Dan Brown, Jim Patterson, Michael Crichton. Film 50 odtenkov sive je ob koncu prvega tedna predvajanja presegel rekorde največjih zaslužkarjev. To je finančna moč družbeno sprejemljive spolnosti, ki jo lahko delimo v družbi. Mimogrede, to je še moč nečesa drugega. Veliko lahko zaslužite, če ženske jemljete resno, še posebno na tem področju.
Kaj pa izobraževanje? Je vaš cilj spreminjanje politik in šolskega sistema, ali pa bi to naredili izven ustaljenega izobraževalnega sistema?
Da bi ovrgla predsodke na področju tehnološkega in poslovnega sveta, govorim o tem, da so na področju tehnologije tri velike priložnosti – spolnost, kanabis in kriptovalute oz. bitcoin. Ironično je, da se vlagatelji bolj zgrinjajo na drugi dve kot na prvo področje. Zagonska podjetja in vlagatelji v tvegan kapital si lahko na področjih kanabisa in kriptovalut privoščijo plačevanje lobistov, spreminjanje regulative, iniciative javnega izobraževanja, fundacije. Vse to potrebujemo tudi na področju tehnologije za spolnost, saj moramo dobiti novo pravno definicijo termina vsebine za odrasle. Moj največji izziv pri zbiranju sredstev za financiranje projekta makelovenotporn je družbena dinamika, ki jo imenujem Strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili. Nikoli ne gre za to, kaj si misli oseba, s katero se pogovarjam. Ko razumete, kaj počnemo in zakaj to počnemo, temu ne morete ugovarjati, poslovni model je jasen. Vedno gre za strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili; ta strah deluje na področju spolnosti bolj kot na katerem koli drugem. Mimogrede, strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi, je najbolj hromeča dinamika v poslovnem svetu in življenju. Nikoli si ne boste lastili prihodnosti, če vas bo strah, kaj si drugi mislijo o vas. Moj cilj ni pripeljati spolne vzgoje v šolski sistem – izobraževalni sistem je groza, kaj si bodo mislili drugi. Želim, da bi makelovenotporn naselil področje izobraževanja zunaj sistema. Želim ustanoviti nekaj, kar imenujem Khanova akademija spolne vzgoje. Khanova akademija, spletni vir inštrukcij, ponuja učenje vseh predmetov pod soncem razen spolne vzgoje. Tudi tehnologija za izobraževanje se hitro razvija. Zato želim zbrati sredstva, s katerimi bi odprla makelovenotporn.academy. Spletna stran že obstaja, vabljeni ste k ogledu. Hkrati vabimo vzgojiteljice in vzgojitelje z vsega sveta, naj z nami delijo gradivo za spolno vzgojo, enako, kot vabimo ljudi z vsega sveta, naj z nami delijo videoposnetke svojih spolnih odnosov v resničnem svetu za makelovenotporn.tv. To vsebino bomo pregledali in objavili glede na starost. Če ste oče ali mama in pravite: »O moj bog, moj sedemletnik me je vprašal to in to, kaj naj storim?!« lahko greste sem, če ste učitelj v razredu, tja, če pa ste odrasla oseba, ki bi se rada naučila več o spolnosti, greste lahko kamor koli. Imeli bomo več modelov plačila za šole in posameznike – glede na prenos, celoten paket učnih gradiv ali registracijo, odvisno od načinov uporabe. Dobiček pa si bomo delili na pol z ustvarjalci vsebin. Trenutno se nihče ne ukvarja s spolno vzgojo, da bi kaj zaslužil. Moji prijatelji, ki so izvrstni vzgojitelji na področju spolne vzgoje, od tega sploh ne morejo živeti. Imajo prav take težave kot mi. To bi rada spremenila, saj gre za delo izjemne vrednosti.
Starši vam bodo zagotovo hvaležni, saj se morajo prav zaradi dostopnosti trda pornografije že zelo zgodaj pogovarjati s svojimi otroki o tem, da je pornografija fikcija, da to ni prikaz resničnosti. Tako kot denimo akcijski filmi niso prikaz tega, kako se vozi po cesti.
Starši in vzgojitelji nam ves čas pišejo, obupno potrebujejo pomoč. Mi jim lahko damo to pomoč in grozno ironično je, da sem oblikovala makelovenotporn zato, da bi delala nekaj dobrega in hkrati s tem služila. Tehnologija za spolnost je kombinacija velike družbene koristi z izjemnimi dobički. Ne vem, kje bi začela govoriti o dohodkovnem potencialu naše akademije. Če bi le našla vlagatelje in sredstva, ki jih potrebujemo, da to naredimo. Zelo pomembna stvar, ki jo razložim staršem, je, da obstaja zelo specifičen način, na katerega se morajo starši pogovarjati s svojimi otroki o spolnosti. Po mojem prepričanju se vse v življenju začne z vami in vašimi vrednotami. Zato pogosto zastavim ljudem vprašanje: Kakšne so vaše seksualne vrednote? Na to ne zna nihče odgovoriti, saj nismo naučeni, da bi tako razmišljali. Številni izmed nas so se, če so imeli srečo, rodili v okolju in družinah, v katerih so jim starši privzgojili lepo vedenje, delovno etiko, občutek za odgovornost in zanesljivost. Nihče nas pa ni vzgojil, kako se dobro vesti v postelji. Pa bi nas morali. Ker so radodarnost, občutljivost, empatija, prijaznost in iskrenost prav tako pomembne tam kot na katerem koli drugem področju našega življenja in dela, na katerem nas dejavno učijo, da živimo v skladu s temi vrednotami. Po mojem prepričanju je poslovni model prihodnosti tak: skupne vrednote plus skupna akcija je enako skupni dobiček. Finančni in družbeni. Pri projektu Make love not porn gradimo skupnost na temelju skupnih vrednot. Zato staršem razložim, da se je z otroci zelo preprosto pogovarjati o spolnosti. Samo pomislite na druge vrednote, ki jim jih želite privzgojiti, in jih prenesite na spolnost. Naučite svoje otroke, kako naj se vedejo v spolnosti. Potem pa se prepričajte, da vaš otrok ne bo odrastel v osebo, ki ji strinjanje namerno ali nenamerno ne bo pomembno, ki bo vsiljevala spolno pozornost ljudem, ki si je ne želijo, in ki se ne bo znala pogovarjati o spolnosti tako, da bi ji to omogočalo čudovita, srečna, izpolnjujoča, zadovoljujoča spolna razmerja. Makelovenotporn je nastal po naključju, vendar pa ni nobeno naključje, da sem 30 let delala v oglaševanju. 30 let sem se ukvarjala s komuniciranjem in vem, da so vse dobre stvari v poslu in življenju posledica dobre komunikacije. V spolnosti ni nič drugače. Dober spolni odnos je posledica dobrega sporazumevanja. Zato je naš cilj pri projektu makelovenotporn olajšati pogovor o spolnosti. Ko vsi spregovorimo o njej, olajšamo komunikacijo in odpremo vrata boljšim razmerjem, boljšim medčloveškim odnosom, boljšemu življenju.
Že v začetku najinega pogovora sva govorili o tem, da so podobe vse bolj prisotne v naših življenjih. Veliko podob ustvari tudi oglaševalska industrija, v kateri ste delali 30 let. Ali je po vašem mnenju tudi oglaševalska industrija kriva za pornografizacijo, ali prikazuje podobe seksa, ker se seks prodaja?
Dovolj imam govorjenja o tem, da se spolnost prodaja. Zakaj? Ko ljudje govorijo o tem starem klišeju, govorijo le iz moške perspektive, čeprav se tega ne zavedajo. Niti začeli še nismo odkrivati, kako dobro se spolnost prodaja, če jo namesto tega prikazujemo z žensko optiko. Torej, res se prodaja, ampak ne iz grozljivo klišejske moške, temveč iz ženske perspektive. Ta omogoča prodajo spolnosti na popolnoma drugačen način – empatičen, radodaren, čudovit, radosten, potrjujoč in osrečujoč.
Kdo je odgovoren za spremembe? Morajo spregovoriti ženske, ki ustvarjajo v oglaševanju? Jih bodo slišali?
Vsaka ženska in vsak osveščen moški morata spregovoriti. Če nihče ne spregovori, se nič ne spremeni.
Cindy Gallop, kako spremljate predvolilno kampanjo v Združenih državah Amerike, ki generira številne razprave o odnosih med moškimi in ženskami, o ženskah v politiki in na oblasti, o spolnem nadlegovanju, spolnih napadih, mizoginiji… Neverjetno je, da se o tem pogovarjamo leta 2016, očitno se stvari še niso dosti spremenile.
Edina dobra stvar tega odvratnega spektakla, ameriške predsedniške kampanje, je še en prikaz tega, da morajo v vsaki industriji za delovna mesta odlično kvalificirane in usposobljene ženske tekmovati s popolnoma nekvalificiranimi moškimi. Edina dobra stvar pri tem je, da poudarjamo, kako močno so spolno nadlegovanje, zloraba in napad del vsakdanjega življenja vsake ženske. Pogovore o tem spravljamo na površje, ženske po vsem svetu vendarle dvigajo glas, ker imajo vsega že čez glavo. Žalostno je, da je to dobra posledica.
Pomembno orodje za razkrivanje neprimernih vedenj so tudi družbena omrežja, saj izpostavljajo določene dogodke in odpirajo razpravo o tem, kaj je in kaj ni primerno.
Na eni strani so družbeni mediji odlični za razkrivanje vedenja, ki je bilo prej prikrito, na drugi pa je še pomembneje, da moški razumejo ženske izkušnje. Pri družbenih medijih je žalostno to, da moški na Twitterju ogledujejo profile drugih moških, ne žensk. Številni popolnoma napačno menijo, da se od žensk ne morejo ničesar naučiti, da te nimajo povedati nič pametnega. Mimogrede, ozaveščeni moški niso takega mnenja. Tudi mlajši so druga generacija. Imam veliko oboževalcev, veliko moških me spremlja na Twitterju. Pišejo mi in pravijo, da močno cenijo moje mnenje. Mladi moški v oglaševanju pravijo, da se strinjajo z vsem, kar pravim, in da si želijo spremembe. Zato je zelo pomembno, da začnejo ogledovati profile žensk na Twitterju, da se spoprijateljijo za ženskami na Facebooku. Moški bi morali brati, kar pišejo ženske na družbenih omrežjih, da bi slišali in razumeli naše izkušnje. Moški na splošno v življenju, pa tudi na družbenih omrežjih, preveč omalovažujejo ženske in tisto, kar govorijo. Ne verjamejo jim. Vse to odvratno vedenje, ki zdaj prihaja v javnost, je dobro zato, da bodo spoznali, kakšna je za ženske vsakdanja resničnost, ki je sami nikoli ne izkusijo. To je koristno.
Zakaj so mlajši moški drugačni, kje vidite vzroke za to?
Pri mlajših moških opažam drugačen odnos. Vidim željo po enakopravnem partnerstvu. Vidim željo po prožnem delovniku; tako kot ženske tudi ti moški želijo preživljati čas s svojimi otroki in družinami. Vidim veliko bolj razsvetljen odnos. Moj namen je razširiti ta odnos, da bo postal univerzalen. Veliko spodbude mi daje mlajši rod moških, saj lahko naučijo starejše veliko stvari. Odgovor na vse to je zelo preprost. Prav to ves čas predlagam oglaševalski in drugim industrijam: spremenite odnos. Naredite vse, kar lahko, da boste ustvarili delovno okolje, v katerem je pol žensk, pol moških – ali pa celo več žensk, saj je bilo to razmerje predolgo obrnjeno. Takoj ko oblikujete tako delovno okolje, izničite številne negativne dinamike, ne da bi se jih sploh morali neposredno lotiti. Na primer: takoj ko je razmerje pol – pol, enakovredno žensko – moško delovno okolje, izničite spolno nadlegovanje. Prvič zato, ker ni več implicitne bratske potrditve, značilne za delovna okolja, v katerih prevladujejo moški in v katerih je tako vedenje sprejeto. In drugič, če morajo moški vsak dan v poslovnih okoljih stopati v interakcije s sposobnimi ženskami, s katerimi so si enakovredni, žensk ne vidijo več le v dveh vlogah – kot tajnice ali ljubice.
Ženske seveda še niso enakopravne. Četudi so delovna okolja lahko bolj spolno uravnotežena, pa je na vodstvenih položajih ženske še vedno zelo malo, še vedno se udarijo v stekleni strop, ki ga ne morejo prebiti. Kaj svetujete ženskam?
Ženskam pravim: Če delate nekje, kjer ne cenijo vaših enkratnih sposobnosti in darov, kjer ne sprejemajo, nagrajujejo in hvalijo vaše ustvarjalnosti, kjer nimate prostora za inovacije in premike, ki jih želite narediti v poslu, potem PZS – Pojdite, zaboga, stran. Tam nočete delati. Pojdite, zaboga, stran, ustanovite svoje podjetje, spremenite kaj, zavzemite industrijo. Saj je veliko priložnosti, da stvari delate drugače kot v zaprtem krogu belih moških, ki se z belimi moškimi pogovarjajo o drugih belih moških. Ne zapravljajte časa za butanje v stekleni strop, pojdite, zaboga, stran in ustanovite svoje podjetje.
Kaj pa svetujete moškim?
Moški, če ne sprejmete nadarjenosti in ustvarjalnosti žensk, ogromno zamujate in prihodnost nikoli ne bo vaša. Ozaveščeni moški to razumejo in sprejemajo priložnosti za poslovno sodelovanje z ženskami, neozaveščeni moški pa se tega ne zavedajo, zato bodo njihova podjetja propadla.
Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti se je Urška Henigman pogovarjala o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu.
Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. V okviru predstavitve je tudi zagnala spletno stran makelovenotporn.com, ki je do danes že prerasla v spletno skupnost. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti smo se pogovarjali o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu. Cindy Gallop ruši stroga pravila oblačenja v poslovnem svetu, okrog vratu nosi obeska s simboli družbenih omrežij, na poslovna srečanja ali javne govore pride oblečena tudi v hlače iz pitonove kože, saj to po njenih besedah pogosto prebije led in sprosti vzdušje. Na intervju za naš radio je prišla oblečena v belo usnjeno obleko.
Vaš videz krši ustaljena in stroga pravila poslovnega sveta. Kaj bi priporočali ženskam, podjetnicam, kako naj se oblačijo v sodobnem svetu, ki na vse pomembnejše mesto postavlja videz in podobe?
Pravzaprav vsem priporočam, tako moškim kot ženskam, da se vedno oblačijo tako, kot se želijo izraziti. Mislim, da je pomembno izražanje, ne zatiranje svojega sloga, saj to vodi k boljšim poslovnim izidom. Tako lahko v katerem koli poslovnem okolju vzbudiš več pozornosti kot sicer, najpomembneje pa je, da se počutiš udobno v svoji koži. Poslovno bolje deluješ, če se oblačiš tako, kot si želiš, in si preprosto tak, kot si najsrečnejši.
Ženske so v sodobnem svetu komunikacijsko informacijskih tehnologij bolj kot kadarkoli prej bombardirane s sporočili o tem, kako naj se ličijo, kakšno frizuro naj imajo, kako naj se oblačijo, kdaj naj telovadijo, kaj naj jejo, kako hitro naj shujšajo po porodu, kakšne mame naj bodo, kakšne ljubimke, seznam je pravzaprav neskončen. Kako naj ženske berejo ta sporočila?
Ženskam priporočam, da se za ta sporočila ne menijo. Najpreprostejši razlog je, da so to sporočila, ki jih posredujejo moški. V vsaki industriji popularne kulture, tudi moji, torej oglaševanju, prevladujejo moški. To je izjemno ironično, saj smo me ženske primarne porabnice vsega. Kupujemo daleč največ izdelkov, ki se oglašujejo, ob tem pa pogosteje kot moški hodimo v kino, več nas deluje na družbenih omrežjih, hkrati pa smo na področju popularne kulture ves čas podvržene moškemu pogledu na nas. Zelo preprosto je. Ko bodo vsi z odprtimi rokami sprejeli ustvarjalnost, nadarjenost in spretnosti žensk, ko bo prekinjen zaprti krog belih moških na vrhu vsake industrije, ki se pogovarjajo z belimi moškimi o drugih belih moških, bodo vse te težave izginile. Ko bi imeli filme, televizijo, oglaševanje, revije, ki bi jih vodilo in ustvarjalo enako število žensk kot moških ali – to bi bilo idealno – več žensk kot moških, saj je bilo predolgo obrnjeno, bi takoj odstranili vsa ta sporočila. Ne bodo nam več prodajali tega, kar moški mislijo, da bi ženske morale biti, temveč bodo ženske proslavljale vse tisto, kar so. Zelo veliko nas je na svetu, ki si prizadevamo, da bi se to res zgodilo. Vidimo, da se že začenja dogajati, in komaj čakam dan, ko bodo, zanimivo, ne le ženske imele boljši odnos do tega, kar vidijo v popularni kulturi, temveč bodo tudi moški spoznavali, da jih drugačen pogled na ženske in drugačen odnos do njih pravzaprav osrečujeta.
V digitaliziranem svetu vsakdanje življenje vse bolj zavzemajo podobe. Naša komunikacija poteka prek emotikomov, sebkov, na družbenih omrežjih smo vsi podvrženi samoznamčenju in oblikovanju javne podobe. Mediji, družbeni mediji in mi sami ustvarjamo podobocentrično družbo. Ali menite, da so ženske večje žrtve te družbe kot moški?
Podobocentrično družbo imamo le, če se strinjamo s tem, da bomo v njej živeli. In nikomur ni treba privoliti v to. Ženske se ne zavedajo, kako močno je tisto, kar objavijo na družbenih omrežjih, posledica drugih vplivov, ki imajo spet moške cilje. Zato prav vse spodbujam k popolnemu ravnodušju do tega, kaj si drugi mislijo. Zakaj? Veliko ljudi živi življenja, ki jih zelo onesrečujejo, hodi v službe, ki jih zelo onesrečujejo, na družbenih medijih pa si izdelajo fasado, za katero so zelo nesrečni. Samo zato, ker mislijo, da morajo – ker jih skrbi, kaj si bodo mislili drugi. Ko se nehaš obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi, lahko živiš svoje življenje tako, kot si sam želiš. Presenečeni boste, kako srečni ste lahko. Ob tem pa se zgodi še nekaj zanimivega. Kadar jasno kažeš, da ti je figo mar, kaj si mislijo drugi, se kar naenkrat začnejo zanimati zate, te občudovati in se truditi, da bi ti bili čim bolj podobni.
In zagotovo se marsikdo zgleduje po vas, vsaj če sodimo po odzivih, ki jih je imel pred sedmimi leti vaš govor o pornografskih praksah v intimnem življenju. Na konferenci TED je vaša predstavitev izjemno odmevala, tam pa ste tudi zagnali podjetje in spletno stran makelovenotporn.com.
Uspeh makelovenotporn je naključje. Nikoli nisem pričakovala, da se bo zgodilo to, kar se je. Makelovenotporn je posledica osebnih izkušenj. Srečujem se z mlajšimi moškimi, z moškimi v 20-ih. Pred približno devetimi ali desetimi leti sem na teh zmenkih začela opažati, kaj se zgodi, ko se današnji popolnoma svobodni dostop do pornografije sreča z nezmožnostjo, da bi se v družbi odprto in iskreno pogovarjali o spolnosti. Hkratnost obeh dejavnikov povzroči, da pornografija postane spolna vzgoja na ne preveč dober način. Srečevala sem se s spolnim vedenjem, ob katerem sem si rekla: »Joj, vem, od kod to izvira.« Mislila sem si: »Če se to dogaja meni, se verjetno še komu drugemu.« Tega seveda nisem zagotovo vedela; še enkrat naj povem, pred devetimi, desetimi leti o tem še nihče ni govoril. Ker sem po naravi usmerjena k akciji, sem se odločila, da bom nekaj ukrenila glede tega. Tako sem skoraj brez denarja oblikovala spletno stran makelovenotporn.com, ki mite o spolnosti primerja z resničnostjo. Namen te strani je torej primerjati svet pornografije z resničnostjo. Stran sem zagnala na TED-u in na moje veliko presenečenje se je odzval ves svet. Razkrila sem veliko svetovno težavo.
Danes je svet drugačen, vsi imamo pametne telefone in druge prenosne digitalne naprave z internetno povezavo. Pornografija je torej še bolj dostopna in brez težav prikazuje svoj pogled na to, kaj spolnost je. Je to globalni problem?
Problem je v tem, da veliko težav odvržemo pred vrata pornografske industrije, pa bi jih morali pred družbo. Ni naloga te industrije, da nas uči o spolnosti. Pornografija je zabava, ljudje so popolnoma svobodni, da se zabavajo, kakor koli hočejo. Problem ni pornografija, ampak popolna odsotnost odprtega in iskrenega pogovora o spolnosti v resničnem svetu. Če bi ta obstajal, bi poleg drugih prednosti imeli možnost, da zaradi realnega odnosa do spolnosti pornografijo vidimo le kot zabavo. Ko smo odprti do svoje spolnosti in si priznamo, da smo vsi spolna bitja, ko se lahko odprto in iskreno pogovarjamo o njej, izničimo kulturo posilstva. Izničimo spolno nadlegovanje, spolno zlorabo, spolno nasilje, saj vse to zahteva, da so žrtve tiho. Spolni nadlegovalci, nasilneži in posiljevalci se zanašajo na to, da nas bo – zaradi vpliva družbe – sram, da nam bo nerodno, zato ne bomo razkrili, kaj se je zgodilo. Za vedno se bomo skrivali v temi, oni pa bodo še naprej lahko počeli, kar pač počnejo. Želimo, da se to konča. Makelovenotporn ima le en cilj, in ta je pomagati svetu, da se bo laže pogovarjal o spolnosti. Pogovarjal odprto in iskreno, v javnosti. S tem mislim pogovore staršev z otroki, učiteljev z učenci, vseh z vsemi. Enako pomemben je odprt in iskren pogovor v zasebnosti, v intimnih partnerstvih.
Kakšni pa so bili odzivi uporabnikov spletne strani ob ustanovitvi in kakšni so danes, ko lahko uporabljajo tudi makelovenotporn.tv, ki je prostor za izmenjavo videoposnetkov spolnih odnosov v resničnem svetu?
Stran makelovenotporn so v osmih letih, odkar sem jo ustanovila, toplo sprejeli po vsem svetu. Ne bi mogli imeti močnejšega, bolj izjemnega odziva. Projekt makelovenotporn.tv je star tri leta in pol, imamo 400 tisoč članov, več kot 100 ustvarjajte ljubezen ne pornografije zvezd, kot imenujemo naše darovalce, več kot 1000 videoposnetkov. To smo dosegli brez pomoči in podpore, brez denarja za marketing in le z dvema polno zaposlenima – ena izmed teh sem jaz, za svoje delo nisem plačana. S svojo ekipo vsak dan bojujem bitko graditve projekta makelovenotporn. Katero koli tehnološko zagonsko podjetje lahko vsak del poslovne infrastrukture jemlje za samoumevnega. Mi ne moremo, ker v drobnem tisku vedno piše: brez vsebin za odrasle. Ne dobimo finančnih sredstev, ne dobimo banke, ne moremo urejati plačil. Vse tehnološke storitve so nam preprečene. Pa vendar nam je uspelo narediti vse to. Predstavljajte si, kaj bi lahko dosegli, če bi imeli finančna sredstva, vlagatelje, podporo. To je tudi ena izmed stvari, ki jih počnem v Sloveniji – pogovarjam se z investitorji, rada bi, da bi Slovenci pomagali financirati moj projekt. Svet spreminjamo ob pomoči spolnosti. To je izjemen izziv, hkrati pa zagotovo naslednja velika priložnost v tehnološkem svetu. Spremembe na tehnološkem področju bodo pretresle spolnost. To dokazujem ne le s svojo spletno stranjo, ampak tudi s svojo kategorijo tehnologije za spolnost. Mimogrede, najzanimivejše stvari na področju tehnologije za spolnost prihajajo od žensk, ustanoviteljic. Kot ženske si končno lastimo svojo seksualnost, nanjo vplivamo na zanimive načine. Vidimo izjemno priložnost, ki jo prinaša novi veliki trg – ženske potrebe, želje in hrepenenja, ki zgodovinsko spravljajo v zadrego, so sramotne ali tabu, zato se jim poslovni svet izogiba. Mimogrede, ko ta velikanski trg nagovoriš s tehnologijo za spolnost, nagovoriš tudi sekundarni trg – to so skrajno srečni moški.
Rešitev za bolj odprt pogovor o spolnosti v družbi torej vidite v izobraževanju in tehnologiji?
Tehnologija je prenovila in pretresla vsa področja našega življenja in dela. Pretresanje spolnosti je velika priložnost za nove tehnologije. To počnemo jaz in drugi podjetniki na področju tehnologije za spolnost. Jaz s svojim projektom, številni drugi ustanovitelji na področju tehnologije za spolnost, predvsem ženske, z različnimi podjetji. Ključno spoznanje za vse vlagatelje, ki razumejo, da je naslednja velika stvar na področju tehnologije pretresanje spolnosti, je: »O moj bog, koliko denarja lahko tu zaslužimo!« Denar lahko zaslužimo na dveh področjih. Na drugo področje nihče ne pomisli, saj nihče ne verjame, da je to mogoče. Prvo področje je očitno: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo na področju spolnosti in tehnologije za spolnost na splošno.« Vsi imamo spolne odnose, vsi v tem uživamo, spolnost je odporna proti recesiji, tržišče nikoli ne bo izginilo. Drugo področje pa je: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo z družbeno sprejemljivo spolnostjo!« Če naredite, kar počnemo mi pri projektu makelovenotporn – socializirate spolnost, jo naredite družbeno sprejemljivo in jo delite z drugimi – potencialno podvojite, potrojite, početverite svoje dohodke. Ljudje se počutijo dobro, če javno kupujejo vaše dobrine in storitve, tako kot javno počnejo vse drugo. Zagovarjajo, delijo, priporočajo, ocenjujejo. In se javno izpostavijo kot ambasadorji vaše blagovne znamke. To je na tisoče milijard vredna finančna prihodnost, ki jo načrtujemo. Dokaz, da je to že zdaj dosegljivo, je komaj verjetni finančni uspeh avtorice E. L. James. Avtorica 50-ih odtenkov sive je zaslužila več kot kateri koli drug zelo prodajan pisatelj, nas primer Dan Brown, Jim Patterson, Michael Crichton. Film 50 odtenkov sive je ob koncu prvega tedna predvajanja presegel rekorde največjih zaslužkarjev. To je finančna moč družbeno sprejemljive spolnosti, ki jo lahko delimo v družbi. Mimogrede, to je še moč nečesa drugega. Veliko lahko zaslužite, če ženske jemljete resno, še posebno na tem področju.
Kaj pa izobraževanje? Je vaš cilj spreminjanje politik in šolskega sistema, ali pa bi to naredili izven ustaljenega izobraževalnega sistema?
Da bi ovrgla predsodke na področju tehnološkega in poslovnega sveta, govorim o tem, da so na področju tehnologije tri velike priložnosti – spolnost, kanabis in kriptovalute oz. bitcoin. Ironično je, da se vlagatelji bolj zgrinjajo na drugi dve kot na prvo področje. Zagonska podjetja in vlagatelji v tvegan kapital si lahko na področjih kanabisa in kriptovalut privoščijo plačevanje lobistov, spreminjanje regulative, iniciative javnega izobraževanja, fundacije. Vse to potrebujemo tudi na področju tehnologije za spolnost, saj moramo dobiti novo pravno definicijo termina vsebine za odrasle. Moj največji izziv pri zbiranju sredstev za financiranje projekta makelovenotporn je družbena dinamika, ki jo imenujem Strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili. Nikoli ne gre za to, kaj si misli oseba, s katero se pogovarjam. Ko razumete, kaj počnemo in zakaj to počnemo, temu ne morete ugovarjati, poslovni model je jasen. Vedno gre za strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili; ta strah deluje na področju spolnosti bolj kot na katerem koli drugem. Mimogrede, strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi, je najbolj hromeča dinamika v poslovnem svetu in življenju. Nikoli si ne boste lastili prihodnosti, če vas bo strah, kaj si drugi mislijo o vas. Moj cilj ni pripeljati spolne vzgoje v šolski sistem – izobraževalni sistem je groza, kaj si bodo mislili drugi. Želim, da bi makelovenotporn naselil področje izobraževanja zunaj sistema. Želim ustanoviti nekaj, kar imenujem Khanova akademija spolne vzgoje. Khanova akademija, spletni vir inštrukcij, ponuja učenje vseh predmetov pod soncem razen spolne vzgoje. Tudi tehnologija za izobraževanje se hitro razvija. Zato želim zbrati sredstva, s katerimi bi odprla makelovenotporn.academy. Spletna stran že obstaja, vabljeni ste k ogledu. Hkrati vabimo vzgojiteljice in vzgojitelje z vsega sveta, naj z nami delijo gradivo za spolno vzgojo, enako, kot vabimo ljudi z vsega sveta, naj z nami delijo videoposnetke svojih spolnih odnosov v resničnem svetu za makelovenotporn.tv. To vsebino bomo pregledali in objavili glede na starost. Če ste oče ali mama in pravite: »O moj bog, moj sedemletnik me je vprašal to in to, kaj naj storim?!« lahko greste sem, če ste učitelj v razredu, tja, če pa ste odrasla oseba, ki bi se rada naučila več o spolnosti, greste lahko kamor koli. Imeli bomo več modelov plačila za šole in posameznike – glede na prenos, celoten paket učnih gradiv ali registracijo, odvisno od načinov uporabe. Dobiček pa si bomo delili na pol z ustvarjalci vsebin. Trenutno se nihče ne ukvarja s spolno vzgojo, da bi kaj zaslužil. Moji prijatelji, ki so izvrstni vzgojitelji na področju spolne vzgoje, od tega sploh ne morejo živeti. Imajo prav take težave kot mi. To bi rada spremenila, saj gre za delo izjemne vrednosti.
Starši vam bodo zagotovo hvaležni, saj se morajo prav zaradi dostopnosti trda pornografije že zelo zgodaj pogovarjati s svojimi otroki o tem, da je pornografija fikcija, da to ni prikaz resničnosti. Tako kot denimo akcijski filmi niso prikaz tega, kako se vozi po cesti.
Starši in vzgojitelji nam ves čas pišejo, obupno potrebujejo pomoč. Mi jim lahko damo to pomoč in grozno ironično je, da sem oblikovala makelovenotporn zato, da bi delala nekaj dobrega in hkrati s tem služila. Tehnologija za spolnost je kombinacija velike družbene koristi z izjemnimi dobički. Ne vem, kje bi začela govoriti o dohodkovnem potencialu naše akademije. Če bi le našla vlagatelje in sredstva, ki jih potrebujemo, da to naredimo. Zelo pomembna stvar, ki jo razložim staršem, je, da obstaja zelo specifičen način, na katerega se morajo starši pogovarjati s svojimi otroki o spolnosti. Po mojem prepričanju se vse v življenju začne z vami in vašimi vrednotami. Zato pogosto zastavim ljudem vprašanje: Kakšne so vaše seksualne vrednote? Na to ne zna nihče odgovoriti, saj nismo naučeni, da bi tako razmišljali. Številni izmed nas so se, če so imeli srečo, rodili v okolju in družinah, v katerih so jim starši privzgojili lepo vedenje, delovno etiko, občutek za odgovornost in zanesljivost. Nihče nas pa ni vzgojil, kako se dobro vesti v postelji. Pa bi nas morali. Ker so radodarnost, občutljivost, empatija, prijaznost in iskrenost prav tako pomembne tam kot na katerem koli drugem področju našega življenja in dela, na katerem nas dejavno učijo, da živimo v skladu s temi vrednotami. Po mojem prepričanju je poslovni model prihodnosti tak: skupne vrednote plus skupna akcija je enako skupni dobiček. Finančni in družbeni. Pri projektu Make love not porn gradimo skupnost na temelju skupnih vrednot. Zato staršem razložim, da se je z otroci zelo preprosto pogovarjati o spolnosti. Samo pomislite na druge vrednote, ki jim jih želite privzgojiti, in jih prenesite na spolnost. Naučite svoje otroke, kako naj se vedejo v spolnosti. Potem pa se prepričajte, da vaš otrok ne bo odrastel v osebo, ki ji strinjanje namerno ali nenamerno ne bo pomembno, ki bo vsiljevala spolno pozornost ljudem, ki si je ne želijo, in ki se ne bo znala pogovarjati o spolnosti tako, da bi ji to omogočalo čudovita, srečna, izpolnjujoča, zadovoljujoča spolna razmerja. Makelovenotporn je nastal po naključju, vendar pa ni nobeno naključje, da sem 30 let delala v oglaševanju. 30 let sem se ukvarjala s komuniciranjem in vem, da so vse dobre stvari v poslu in življenju posledica dobre komunikacije. V spolnosti ni nič drugače. Dober spolni odnos je posledica dobrega sporazumevanja. Zato je naš cilj pri projektu makelovenotporn olajšati pogovor o spolnosti. Ko vsi spregovorimo o njej, olajšamo komunikacijo in odpremo vrata boljšim razmerjem, boljšim medčloveškim odnosom, boljšemu življenju.
Že v začetku najinega pogovora sva govorili o tem, da so podobe vse bolj prisotne v naših življenjih. Veliko podob ustvari tudi oglaševalska industrija, v kateri ste delali 30 let. Ali je po vašem mnenju tudi oglaševalska industrija kriva za pornografizacijo, ali prikazuje podobe seksa, ker se seks prodaja?
Dovolj imam govorjenja o tem, da se spolnost prodaja. Zakaj? Ko ljudje govorijo o tem starem klišeju, govorijo le iz moške perspektive, čeprav se tega ne zavedajo. Niti začeli še nismo odkrivati, kako dobro se spolnost prodaja, če jo namesto tega prikazujemo z žensko optiko. Torej, res se prodaja, ampak ne iz grozljivo klišejske moške, temveč iz ženske perspektive. Ta omogoča prodajo spolnosti na popolnoma drugačen način – empatičen, radodaren, čudovit, radosten, potrjujoč in osrečujoč.
Kdo je odgovoren za spremembe? Morajo spregovoriti ženske, ki ustvarjajo v oglaševanju? Jih bodo slišali?
Vsaka ženska in vsak osveščen moški morata spregovoriti. Če nihče ne spregovori, se nič ne spremeni.
Cindy Gallop, kako spremljate predvolilno kampanjo v Združenih državah Amerike, ki generira številne razprave o odnosih med moškimi in ženskami, o ženskah v politiki in na oblasti, o spolnem nadlegovanju, spolnih napadih, mizoginiji… Neverjetno je, da se o tem pogovarjamo leta 2016, očitno se stvari še niso dosti spremenile.
Edina dobra stvar tega odvratnega spektakla, ameriške predsedniške kampanje, je še en prikaz tega, da morajo v vsaki industriji za delovna mesta odlično kvalificirane in usposobljene ženske tekmovati s popolnoma nekvalificiranimi moškimi. Edina dobra stvar pri tem je, da poudarjamo, kako močno so spolno nadlegovanje, zloraba in napad del vsakdanjega življenja vsake ženske. Pogovore o tem spravljamo na površje, ženske po vsem svetu vendarle dvigajo glas, ker imajo vsega že čez glavo. Žalostno je, da je to dobra posledica.
Pomembno orodje za razkrivanje neprimernih vedenj so tudi družbena omrežja, saj izpostavljajo določene dogodke in odpirajo razpravo o tem, kaj je in kaj ni primerno.
Na eni strani so družbeni mediji odlični za razkrivanje vedenja, ki je bilo prej prikrito, na drugi pa je še pomembneje, da moški razumejo ženske izkušnje. Pri družbenih medijih je žalostno to, da moški na Twitterju ogledujejo profile drugih moških, ne žensk. Številni popolnoma napačno menijo, da se od žensk ne morejo ničesar naučiti, da te nimajo povedati nič pametnega. Mimogrede, ozaveščeni moški niso takega mnenja. Tudi mlajši so druga generacija. Imam veliko oboževalcev, veliko moških me spremlja na Twitterju. Pišejo mi in pravijo, da močno cenijo moje mnenje. Mladi moški v oglaševanju pravijo, da se strinjajo z vsem, kar pravim, in da si želijo spremembe. Zato je zelo pomembno, da začnejo ogledovati profile žensk na Twitterju, da se spoprijateljijo za ženskami na Facebooku. Moški bi morali brati, kar pišejo ženske na družbenih omrežjih, da bi slišali in razumeli naše izkušnje. Moški na splošno v življenju, pa tudi na družbenih omrežjih, preveč omalovažujejo ženske in tisto, kar govorijo. Ne verjamejo jim. Vse to odvratno vedenje, ki zdaj prihaja v javnost, je dobro zato, da bodo spoznali, kakšna je za ženske vsakdanja resničnost, ki je sami nikoli ne izkusijo. To je koristno.
Zakaj so mlajši moški drugačni, kje vidite vzroke za to?
Pri mlajših moških opažam drugačen odnos. Vidim željo po enakopravnem partnerstvu. Vidim željo po prožnem delovniku; tako kot ženske tudi ti moški želijo preživljati čas s svojimi otroki in družinami. Vidim veliko bolj razsvetljen odnos. Moj namen je razširiti ta odnos, da bo postal univerzalen. Veliko spodbude mi daje mlajši rod moških, saj lahko naučijo starejše veliko stvari. Odgovor na vse to je zelo preprost. Prav to ves čas predlagam oglaševalski in drugim industrijam: spremenite odnos. Naredite vse, kar lahko, da boste ustvarili delovno okolje, v katerem je pol žensk, pol moških – ali pa celo več žensk, saj je bilo to razmerje predolgo obrnjeno. Takoj ko oblikujete tako delovno okolje, izničite številne negativne dinamike, ne da bi se jih sploh morali neposredno lotiti. Na primer: takoj ko je razmerje pol – pol, enakovredno žensko – moško delovno okolje, izničite spolno nadlegovanje. Prvič zato, ker ni več implicitne bratske potrditve, značilne za delovna okolja, v katerih prevladujejo moški in v katerih je tako vedenje sprejeto. In drugič, če morajo moški vsak dan v poslovnih okoljih stopati v interakcije s sposobnimi ženskami, s katerimi so si enakovredni, žensk ne vidijo več le v dveh vlogah – kot tajnice ali ljubice.
Ženske seveda še niso enakopravne. Četudi so delovna okolja lahko bolj spolno uravnotežena, pa je na vodstvenih položajih ženske še vedno zelo malo, še vedno se udarijo v stekleni strop, ki ga ne morejo prebiti. Kaj svetujete ženskam?
Ženskam pravim: Če delate nekje, kjer ne cenijo vaših enkratnih sposobnosti in darov, kjer ne sprejemajo, nagrajujejo in hvalijo vaše ustvarjalnosti, kjer nimate prostora za inovacije in premike, ki jih želite narediti v poslu, potem PZS – Pojdite, zaboga, stran. Tam nočete delati. Pojdite, zaboga, stran, ustanovite svoje podjetje, spremenite kaj, zavzemite industrijo. Saj je veliko priložnosti, da stvari delate drugače kot v zaprtem krogu belih moških, ki se z belimi moškimi pogovarjajo o drugih belih moških. Ne zapravljajte časa za butanje v stekleni strop, pojdite, zaboga, stran in ustanovite svoje podjetje.
Kaj pa svetujete moškim?
Moški, če ne sprejmete nadarjenosti in ustvarjalnosti žensk, ogromno zamujate in prihodnost nikoli ne bo vaša. Ozaveščeni moški to razumejo in sprejemajo priložnosti za poslovno sodelovanje z ženskami, neozaveščeni moški pa se tega ne zavedajo, zato bodo njihova podjetja propadla.
Poletje je čas različnih festivalov in kdor se je že kdaj lotil organizacije katerega od njih, ve, da to ni mačji kašelj. Prav tako vodenje večjega kulturnega društva in priprava vsakoletne gledališke predstave, pri kateri vsi sodelujejo na prostovoljni osnovi in niso profesionalni gledališčniki. Vse to pa že več kot pol stoletja odlično uspeva gostu današnjega Intervjuja na Prvem. Lojze Stražar je namreč že tako dolgo režiser in predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki upravlja s Poletnim gledališčem Studenec. To zbirališče ljubiteljev kulture in predvsem gledališča, ki ga najdete blizu Domžal, je za portoroškim Avditorijem in ljubljanskimi Križankami tretje največje pokrito poletno gledališče pri nas in vsako leto na Kulturni poletni festival Studenec privabi med 12- in 15.000 obiskovalcev. Največ si jih pride ogledat domačo gledališko igro, letos je to Finžgarjeva ljudska igra Divji lovec, ki jo je Stražar priredil za oder in režiral. Tudi velika večina drugih prireditev in gledaliških iger na Studencu je nastala pod njegovo taktirko, sam pa je postal kar sinonim za ljubiteljsko gledališče. Kako uspešna je bila letošnja gledališka sezona, ki se je na Studencu končala v ponedeljek, kako v teh časih živi amatersko gledališče in ljubiteljska kultura nasploh, bo Lojze Stražar povedal voditeljici tokratnega Intervjuja Andreji Čokl.
Veliki svetovni meteorološki centri trdijo, da pri zanesljivosti vremenskih napovedi vsakih deset let pridobimo en dan. Meteorološki model je pravzaprav skupek matematičnih enačb, ki ga meteorologi nato prevedejo v vremensko napoved v sliki in besedi. Letošnje poletje se bo v vremenske kronike bržčas zapisalo kot dolgo in vroče z nevihtnimi epizodami. Kolektivni »vremenski spomin« je največkrat precej kratkoročen, hkrati pa si želimo dolgoročnih vremenskih napovedi. O globalnih smernicah razvoja meteorologije in lokalnih vremenskih trendih v sredinem intervjuju z meteorologom Branetom Gregorčičem iz Agencije za okolje. Po deseti, na Prvem.
Devetnajstega aprila letos se je v Ljubljani na Shodu za znanost zbralo približno 800 raziskovalk in raziskovalcev z zahtevo za dvig sredstev, ki jih Slovenija namenja za znanost, na 1 odstotek do leta 2020 ter pričakovanjem, da bo vlada končno sprejela nov zakon o raziskovalni dejavnosti, ki se že vrsto let valja po predalih različnih ministrstev. Slovenski raziskovalci in raziskovalke zahtevajo, da se še letos v rebalansu proračuna nameni vsaj 40 milijonov dodatnih sredstev za znanost. “Če pustimo ob strani podrobno razlago, kako se javni raziskovalni zavodi sploh še držijo nad vodo – nič nove raziskovalne opreme, odslavljanje raziskovalk in raziskovalcev, nedopustno varčevanje pri terenskem delu in materialnih stroških -, ne moremo mimo očitnega ignoriranja dejstva, da je Slovenija po vlaganjih v znanost pristala na dnu lestvice držav članic EU,” opozarja direktor Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU in predsednik organizacijskega odbora Shoda za znanost prof. dr. Oto Luthar. Ker se od aprila ni zgodilo nič, so slovenski znanstveniki z verižnim zasipanjem premierjevega elektronskega naslova Mira Cerarja pripravili do tega, da se je prejšnji ponedeljek sestal z njimi. Seja odbora DZ za izobraževanjem znanost, šport in mladino, kjer naj bi obravnavali pereče težave slovenske raziskovalne sfere, je bila namreč iz julija prestavljena na nedoločen datum v septembru. Vmes je slovenska znanost tako rekoč v mrtvem teku. Kaj bi se moralo zgoditi, da postane gonilo napredka in družbe, v oddaji Intervju sprašujemo dr. Lutharja.
Američan Noah Charney se je vedno počutil bolj domače v Evropi kot v Združenih državah Amerike. Tudi to je eden od razlogov, da se je pred približno 5. leti preselil v Kamnik. Umetnostni zgodovinar, čigar akademska ekspertiza je kriminal na področju umetnosti, se preživlja s pisanjem romanov in člankov za tuje medije, dela kot urednik in scenarist ter sodeluje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Letos, v Plečnikovem letu 2017, je izdal knjigo Večni arhitekt: življenje in delo Jožeta Plečnika. Slovenologija, življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej pa je knjiga, ki naj bi Slovencem ponudila drugačen pogled na lastno deželo - pogled skozi oči tujca, ki Slovenijo zdaj imenuje svoj dom in resnično meni, da je to najboljša država na svetu. Noaha Charneya je v sredin intervju povabila Darja Pograjc.
Etnologi zbirajo podatke s čakanjem, posedanjem, opazovanjem, klepetanjem, prehranjevanjem, pitjem, smejanjem in jokanjem z ljudmi, pripoveduje na začetku pravkar izdane knjige Sinja obzorja: nomadi na morju antropologinja z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU dr. Nataša Rogelja. Štiri leta je z družino plula med obalami Sredozemlja in opazovala ter spoznavala popotnike morjeplovce, ki so se za daljše obdobje podali živet na jadrnice. Sinja obzorja so knjiga o ljudeh, ki so nenehno na poti po svoji lastni volji. Takšen slog bivanja antropologi imenujejo tudi »življenjsko-stilske migracije« ali »selitve zaradi boljšega življenja« in v tokratnem intervjuju nas zanima, zakaj se ljudje odločijo za življenje na morju, kako na jadrnicah sploh lahko preživijo in kakšne posledice ima takšna odločitev na prihodnost celotne družine?
Slovenska gledališka scena bi bila zelo okrnjena brez množice amaterskih skupin in zanesenjakov, ki v manjših krajih skrbijo za tovrstno dejavnost. Ena takih je Branka Bezeljak, režiserka, dramaturginja, predvsem pa mentorica mladim dramskim ustvarjalcem, pri kateri so se kalili mnogi danes uveljavljeni gledališki igralci in režiserji. O trenutnih gledaliških izzivih, potencialu ptujske alternativne scene ter predvsem o potencialu mladih umetnikov se bo z Branko Bezeljak v sredinem Intervjuju pogovarjal Danijel Poslek.
Dr. Uroš Lipušček je znani slovenski novinar, ki v zadnjem času za RTV Slovenija poroča iz Pekinga. Kitajska je zaradi svoje velikosti in gospodarske pomembnosti ves čas v ospredju zanimanja svetovne javnosti. To še posebej velja za zapletanje severnokorejske krize in za občutljive kitajsko-ameriške odnose. Kitajska ima veliko sporov s svojimi sosedi na nikoli natančno določeni morski meji okoli otokov, na katerih gradi različne postojanke. Že desetletja je znan tudi spor s Tajvanom, kamor so se zatekle čete poraženega Kumintanga leta 1949. Kitajska po je pred dnevi tudi praznovala 20. obletnico vrnitve Hongkonga, nekdaj britanske kolonije. Gost sredinega Intervjuja podrobno spremlja te teme.
Trije romani, trije kresniki. Goran Vojnović, ki je zahvaljujoč Figi, intimnemu družinskemu portretu, raztegnjenemu čez tri generacije, minuli petek še tretjič prejel prestižno nagrado za najboljši roman leta, je bržčas najbolj odmeven, vroč in intriganten slovenski pisatelj zadnjega desetletja. Kako Vojnović ustvarja, na kakšen način se kosa z odzivi javnosti, ki nihajo med vznesenim navdušenjem in ogorčenim zavračanjem, in kaj nam vsem skupaj s svojim pisanjem pravzaprav hoče sporočiti, preverjamo v sredinem Intervjuju na Prvem. Oddajo pripravlja Goran Dekleva.
Še nekaj dni nas loči od Dneva državnosti, od obletnice, ko je Slovenija, moja dežela postala Slovenija, moja država. V desetletju pred osamosvojitvijo, v 80-tih, so obstajale platforme na katerih so se srečevali in pogovarjali ljudje različnih nazorov in prepričanj. 80-ta leta prejšnjega stoletja so bila nasploh eno najbolj razgibanih obdobij v slovenski zgodovini: razpadanje Jugoslavije, pojav alternativnih političnih gibanj, vznik provokativne kulture, razvoj punka, prispevki v Tribuni in Mladini, delovanje ZSMS, 57. številka Nove revije …, od majniške deklaracije do plebiscita. Pri tem je imela močno vlogo tudi akcija »Slovenija, moja dežela«, po kateri so nas kmalu poznali v vsej Jugoslaviji. O vsem tem v pogovoru z zgodovinarko doktorico Darja Kerec.
V svetovni finančni in evropski dolžniški krizi se je razblinila površna teza, da je zahod dosegel optimalno liberalno demokratično ureditev, ki zahteva le dobro tehnokratsko upravljanje. Izkazalo se je nasprotno, živimo v času, v katerem se znova tepejo koncepti razvoja, politika in ekonomija pa sta vsak dan na preizkušnji. Pri nas to pomeni, da je uspeh vladnih projektov vse prej kot samoumeven. Magna in drugi tir, (ne)prodaja Nove ljubljanske banke, umanjkanje reform, kadrovanje v državnih podjetjih… to so tista težka vprašanja, ki jih lahko komentira izkušeni ekonomist, kot je profesor Mojmir Mrak, predavatelj doma in v tujini, večkrat pozvan, naj se vključi v politiko. Z njim se je o slovenskih razmerah in o poti razvoja Evropske unije pogovarjala Maja Derčar.
V tokratnm intervjuju glasbena urednica Alja Kramar gosti letošnjega Kozinovega nagrajenca, Jureta Robežnika. Jure Robežnik, sicer diplomirani anglist in germanist, je že zgodaj začel sodelovati tudi z našo hišo, najprej je igral v Plesnem orkestru, bil je producent, kasneje pa tudi vodja Založbe kaset in plošč. V srednji šoli je igral klavir in harmoniko, bil pa je tudi eden prvih, ki je pri nas igral vibrafon. Tako kot še nekateri jazzisti tistega časa, je tudi Jure Robežnik kmalu pričel pisati popevke. Kot avtor je sodeloval že na prvem festivalu Slovenske popevke s skladbo Glas stare ure. Leta 1965 je prvič prejel nagrado strokovne žirije za skladbo Šel si mimo. V naslednjih letih so sledile skladbe Presenečenja, Ptica vrh Triglava, Na vrhu Nebotičnika, Pegasto dekle, Lastovka, Maja z biseri, Orion, Ljubljančanke … seznam je dolg. V njegovem opusu pa niso samo popevke, temveč tudi kar nekaj šansonov in jazzovskih skladb. Vse pa je pustilo v slovenski glasbi pomemben pečat, kar je letos potrdil tudi Upravni odbor Društva slovenskih skladateljev in Juretu Robežniku podelil Kozinovo nagrado ter v obrazložitvi med drugim zapisal, da nagrado prejme: »za velik doprinos v zakladnico slovenske zabavne glasbe, ki jo je obogatil s humanizmom in resničnim glasbenim občutenjem.«
Najuspešnejša političarka slovenske manjšine v Italiji, nekdanja županja, svetnica v deželnem parlamentu, senatorka in zdaj še poslanka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina napoveduje skorajšnje slovo od aktivne politike. Njena politična kariera je kot učbenik politične vztrajnosti. O osebni poti, odrekanju, italijanski politiki in medstrankarski kombinatoriki in položaju slovenske manjšine v sosednji državi, bo Tamara Blažina pripovedovala v pogovoru z Jankom Petrovcem. V sredinem Intervjuju po deseti na Prvem.
Doktor Reginald Vospernik, ki je 9. maja praznoval 80. rojstni dan, je bil kar 23 let ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu, gimnazije, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja. Z znanim, politično dejavnim koroškim Slovencem, publicistom, ki je ob svojem jubileju izdal knjigo Varljiva bližina, izbor besedil iz sedmih desetletij, se bomo med drugim pogovarjali o trenutnih razmerah na avstrijskem Koroškem, Slovenski gimnaziji in mladih koroških Slovencih.
Četudi število prostovoljskih organizacij raste, je večina prostovoljcev pri nas upokojencev. Izobraževalni sistem prostovoljskih vrednost kot produkta vzgojnega procesa ne predvideva, zato ne čudi, da se odnos Slovencev do prostovoljstva spreminja počasneje kot bi se lahko. Pozitivnih učinkov prostovoljstva ne prepoznavajo niti mnogi predstavniki oblasti, četudi so ti večplastni, tudi ekonomski. O pomenu prostovoljstva in njegovih učinkih se bomo v luči Nacionalnega tedna prostovoljstva v sredini oddaji Intervju pogovarjali z direktorico Slovenske filantropije Terezo Novak.
Pramena gostih svilnatih las se mehko poležejo v zatilje in odstrejo visoko, razmišljujoče čelo, pa prijazen, topel, rahlo nasmejan pogled. Tu zasije duša, tista, ki išče resnico in jo izraža v lepoti urejene kombinacije tonov. Prvi vtis o skladatelju, dirigentu, pedagogu in organizatorju Ambrožu Čopiju. Ambrož Čopi je skladatelj večpomenskih humanističnih razsežnosti. Kot glasbeni umetnik - skladatelj - snuje kompozicije, se z njimi dotika posameznih duš in jim odpira nova obzorja, predvsem v zavedanju brezčasja, lepote in svetlih plati življenja. Kot zborovski dirigent združuje lastna spoznanja, širino srca in dar karizme ter tako ustvarja izjemno sinergijo z zborovskim korpusom, kar vodi v dovršenost zvoka in interpretativno odličnost. Kot pedagog se z vso svojo mehkobo in spoštovanjem približa mladim, jim odpira nove glasbene svetove in jih z neutrudno energijo vodi na pot samolastnih iskanj. Slednjič, kot organizator, vedno poln novih idej in voljan njihove izpeljave, odpira možnosti in priložnosti za muziciranje, spoznavanje, za skupna iskanja glasbenega izraza, za čutenja in osmišljanja tistih plati življenja, ki prinašajo jasne odgovore, zadovoljstvo in ozaveščanje pomena navzočnosti v brezčasju in v danem trenutku čustveno otopele atmosfere. Ambrož Čopi je na vseh teh področjih prejemnik številnih nagrad in priznanj, tako doma kot v tujini. Med drugim je prejemnik Gallusove plakete in nagrajenec Prešernovega sklada. Pred nekaj dnevi pa je s Komornim zborom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana usvojil drugo nagrado na 14. mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru. Osebnost Ambroža Čopija bomo pobliže spoznali v oddaji Intervju. Z njim se bo pogovarjala Simona Moličnik.
Slovenska ljubiteljska kultura ima bogato in dolgo tradicijo. Njeni zametki sodijo v čase čitalniškega gibanja v drugi polovici 19. stoletja, ko so ustanavljali bralna društva, poleg kulturnega udejstvovanja narodno zavednega prebivalstva, ne gre pozabiti na nekdanjo pomembno politično in družabno vlogo čitalnic. Danes vlogo spodbujanja, ustvarjanja in organiziranja ljubiteljskih, neinstitucionalnih kulturnih projektov igra Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. O kulturno izobraževalnem pomenu mreže, v katero sodijo vsa področja človekovega ustvarjalno – umetniškega izraza, pred bližajočim se Tednom ljubiteljske kulture, več v Intervjuju direktor sklada mag. Marko Repnik.
Zasavski okoljski aktivist Uroš Macerl je prejel najvišje svetovno priznanje, ki ga Goldmanova fundacija že skoraj tri desetletja podeljuje okoljskim aktivistom. Vsako leto v San Franciscu podelijo šest nagrad, po eno za vsako celino. Kako je Macerl postal okoljski aktivist, o boju in uporu zasavskih okoljevarstvenikov proti sežiganju petrolkoksa in industrijskih odpadkov v trboveljski cementarni, ki bi bistveno poslabšalo kakovost življenja in zdravje ljudi v regiji ter o odzivih na prizadevanja zasavskih okoljevarstvenikov v tokratnem Intervjuju, ki ga je z Urošem Macerlom pripravila Karmen Štrancar Rajevec.
Najprestižnejšo ameriško novinarsko nagrado, Pulitzerjevo, je za pojasnjevalno novinarstvo letos med drugimi dobil mednarodni konzorcij 100 medijev iz 80 držav, med njimi slovenskega Dela, za razkrivanje razvpitih Panamskih dokumentov. V tem globalnem projektu je sodelovalo skoraj 400 novinarjev, ki so razkrili, kako podjetja in posamezniki, tudi Slovenci, skrivajo premoženje v davčnih oazah. Na podlagi teh objav so odstopali premieri, ministri, številne države so sprožile preiskave. Kaj so še dosegli in kateri so novi izzivi? Dobrih zgodb v javnem interesu ni brez žvižgačev – kako jih zavarovati? Na ta in druga vprašanja bo v oddaji Intervju odgovarjala Anuška Delić, ki vodi skupino novinarjev Dela.
Pred nekaj dnevi smo obeležili mednarodni dan knjig za otroke, v Bologni še do četrtka poteka sejem otroških knjig, po slovenskih šolah pa gre h koncu letošnja sezona bralne značke. Zato je Andreja Čokl v oddajo Intervju povabila red. prof. dr. Dragico Haramija, strokovnjakinjo za mladinsko književnost, predavateljico na Pedagoški in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in predsednico Društva Bralna značka Slovenije. Koliko otroci in mladostniki v dobi novih tehnologij in sodobnih medijev še posegajo po knjigah, kakšne so kakovostne otroške in mladinske knjige, kakšen vpliv imajo na otrokovo bralno kulturo starši in kakšna je vloga vzgojno-izobraževalnih ustanov? Odgovori v sredinem Intervjuju po deseti na Prvem!
Neveljaven email naslov