Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Cindy Gallop

26.10.2016

Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti se je Urška Henigman pogovarjala o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu.

Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. V okviru predstavitve je tudi zagnala spletno stran makelovenotporn.com, ki je do danes že prerasla v spletno skupnost.  Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti smo se pogovarjali o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu. Cindy Gallop ruši stroga pravila oblačenja v poslovnem svetu, okrog vratu nosi obeska s simboli družbenih omrežij, na poslovna srečanja ali javne govore pride oblečena tudi v hlače iz pitonove kože, saj to po njenih besedah pogosto prebije led in sprosti vzdušje. Na intervju za naš radio je prišla oblečena v belo usnjeno obleko.

 

Vaš videz krši ustaljena in stroga pravila poslovnega sveta. Kaj bi priporočali ženskam, podjetnicam, kako naj se oblačijo v sodobnem svetu, ki na vse pomembnejše mesto postavlja videz in podobe?

Pravzaprav vsem priporočam, tako moškim kot ženskam, da se vedno oblačijo tako, kot se želijo izraziti. Mislim, da je pomembno izražanje, ne zatiranje svojega sloga, saj to vodi k boljšim poslovnim izidom. Tako lahko v katerem koli poslovnem okolju vzbudiš več pozornosti kot sicer, najpomembneje pa je, da se počutiš udobno v svoji koži. Poslovno bolje deluješ, če se oblačiš tako, kot si želiš, in si preprosto tak, kot si najsrečnejši.

 

Ženske so v sodobnem svetu komunikacijsko informacijskih tehnologij bolj kot kadarkoli prej bombardirane s sporočili o tem, kako naj se ličijo, kakšno frizuro naj imajo, kako naj se oblačijo, kdaj naj telovadijo, kaj naj jejo, kako hitro naj shujšajo po porodu, kakšne mame naj bodo, kakšne ljubimke, seznam je pravzaprav neskončen. Kako naj ženske berejo ta sporočila?

Ženskam priporočam, da se za ta sporočila ne menijo. Najpreprostejši razlog je, da so to sporočila, ki jih posredujejo moški. V vsaki industriji popularne kulture, tudi moji, torej oglaševanju, prevladujejo moški. To je izjemno ironično, saj smo me ženske primarne porabnice vsega. Kupujemo daleč največ izdelkov, ki se oglašujejo, ob tem pa pogosteje kot moški hodimo v kino, več nas deluje na družbenih omrežjih, hkrati pa smo na področju popularne kulture ves čas podvržene moškemu pogledu na nas. Zelo preprosto je. Ko bodo vsi z odprtimi rokami sprejeli ustvarjalnost, nadarjenost in spretnosti žensk, ko bo prekinjen zaprti krog belih moških na vrhu vsake industrije, ki se pogovarjajo z belimi moškimi o drugih belih moških, bodo vse te težave izginile. Ko bi imeli filme, televizijo, oglaševanje, revije, ki bi jih vodilo in ustvarjalo enako število žensk kot moških ali – to bi bilo idealno – več žensk kot moških, saj je bilo predolgo obrnjeno, bi takoj odstranili vsa ta sporočila. Ne bodo nam več prodajali tega, kar moški mislijo, da bi ženske morale biti, temveč bodo ženske proslavljale vse tisto, kar so. Zelo veliko nas je na svetu, ki si prizadevamo, da bi se to res zgodilo. Vidimo, da se že začenja dogajati, in komaj čakam dan, ko bodo, zanimivo, ne le ženske imele boljši odnos do tega, kar vidijo v popularni kulturi, temveč bodo tudi moški spoznavali, da jih drugačen pogled na ženske in drugačen odnos do njih pravzaprav osrečujeta.

 

V digitaliziranem svetu vsakdanje življenje vse bolj zavzemajo podobe. Naša komunikacija poteka prek emotikomov, sebkov, na družbenih omrežjih smo vsi podvrženi samoznamčenju in oblikovanju javne podobe. Mediji, družbeni mediji in mi sami ustvarjamo podobocentrično družbo. Ali menite, da so ženske večje žrtve te družbe kot moški?

Podobocentrično družbo imamo le, če se strinjamo s tem, da bomo v njej živeli. In nikomur ni treba privoliti v to. Ženske se ne zavedajo, kako močno je tisto, kar objavijo na družbenih omrežjih, posledica drugih vplivov, ki imajo spet moške cilje. Zato prav vse spodbujam k popolnemu ravnodušju do tega, kaj si drugi mislijo. Zakaj? Veliko ljudi živi življenja, ki jih zelo onesrečujejo, hodi v službe, ki jih zelo onesrečujejo, na družbenih medijih pa si izdelajo fasado, za katero so zelo nesrečni. Samo zato, ker mislijo, da morajo – ker jih skrbi, kaj si bodo mislili drugi. Ko se nehaš obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi, lahko živiš svoje življenje tako, kot si sam želiš. Presenečeni boste, kako srečni ste lahko. Ob tem pa se zgodi še nekaj zanimivega. Kadar jasno kažeš, da ti je figo mar, kaj si mislijo drugi, se kar naenkrat začnejo zanimati zate, te občudovati in se truditi, da bi ti bili čim bolj podobni.

 

In zagotovo se marsikdo zgleduje po vas, vsaj če sodimo po odzivih, ki jih je imel pred sedmimi leti vaš govor o pornografskih praksah v intimnem življenju. Na konferenci TED je vaša predstavitev izjemno odmevala, tam pa ste tudi zagnali podjetje in spletno stran makelovenotporn.com.

Uspeh makelovenotporn je naključje. Nikoli nisem pričakovala, da se bo zgodilo to, kar se je. Makelovenotporn je posledica osebnih izkušenj. Srečujem se z mlajšimi moškimi, z moškimi v 20-ih. Pred približno devetimi ali desetimi leti sem na teh zmenkih začela opažati, kaj se zgodi, ko se današnji popolnoma svobodni dostop do pornografije sreča z nezmožnostjo, da bi se v družbi odprto in iskreno pogovarjali o spolnosti. Hkratnost obeh dejavnikov povzroči, da pornografija postane spolna vzgoja na ne preveč dober način. Srečevala sem se s spolnim vedenjem, ob katerem sem si rekla: »Joj, vem, od kod to izvira.« Mislila sem si: »Če se to dogaja meni, se verjetno še komu drugemu.« Tega seveda nisem zagotovo vedela; še enkrat naj povem, pred devetimi, desetimi leti o tem še nihče ni govoril. Ker sem po naravi usmerjena k akciji, sem se odločila, da bom nekaj ukrenila glede tega. Tako sem skoraj brez denarja oblikovala spletno stran makelovenotporn.com, ki mite o spolnosti primerja z resničnostjo. Namen te strani je torej primerjati svet pornografije z resničnostjo. Stran sem zagnala na TED-u in na moje veliko presenečenje se je odzval ves svet. Razkrila sem veliko svetovno težavo.

 

Danes je svet drugačen, vsi imamo pametne telefone in druge prenosne digitalne naprave z internetno povezavo. Pornografija je torej še bolj dostopna in brez težav prikazuje svoj pogled na to, kaj spolnost je. Je to globalni problem?

Problem je v tem, da veliko težav odvržemo pred vrata pornografske industrije, pa bi jih morali pred družbo. Ni naloga te industrije, da nas uči o spolnosti. Pornografija je zabava, ljudje so popolnoma svobodni, da se zabavajo, kakor koli hočejo. Problem ni pornografija, ampak popolna odsotnost odprtega in iskrenega pogovora o spolnosti v resničnem svetu. Če bi ta obstajal, bi poleg drugih prednosti imeli možnost, da zaradi realnega odnosa do spolnosti pornografijo vidimo le kot zabavo. Ko smo odprti do svoje spolnosti in si priznamo, da smo vsi spolna bitja, ko se lahko odprto in iskreno pogovarjamo o njej, izničimo kulturo posilstva. Izničimo spolno nadlegovanje, spolno zlorabo, spolno nasilje, saj vse to zahteva, da so žrtve tiho. Spolni nadlegovalci, nasilneži in posiljevalci se zanašajo na to, da nas bo – zaradi vpliva družbe – sram, da nam bo nerodno, zato ne bomo razkrili, kaj se je zgodilo. Za vedno se bomo skrivali v temi, oni pa bodo še naprej lahko počeli, kar pač počnejo. Želimo, da se to konča. Makelovenotporn ima le en cilj, in ta je pomagati svetu, da se bo laže pogovarjal o spolnosti. Pogovarjal odprto in iskreno, v javnosti. S tem mislim pogovore staršev z otroki, učiteljev z učenci, vseh z vsemi. Enako pomemben je odprt in iskren pogovor v zasebnosti, v intimnih partnerstvih.

 

Kakšni pa so bili odzivi uporabnikov spletne strani ob ustanovitvi in kakšni so danes, ko lahko uporabljajo tudi makelovenotporn.tv, ki je prostor za izmenjavo videoposnetkov spolnih odnosov v resničnem svetu?

Stran makelovenotporn so v osmih letih, odkar sem jo ustanovila, toplo sprejeli po vsem svetu. Ne bi mogli imeti močnejšega, bolj izjemnega odziva. Projekt makelovenotporn.tv je star tri leta in pol, imamo 400 tisoč članov, več kot 100 ustvarjajte ljubezen ne pornografije zvezd, kot imenujemo naše darovalce, več kot 1000 videoposnetkov. To smo dosegli brez pomoči in podpore, brez denarja za marketing in le z dvema polno zaposlenima – ena izmed teh sem jaz, za svoje delo nisem plačana. S svojo ekipo vsak dan bojujem bitko graditve projekta makelovenotporn. Katero koli tehnološko zagonsko podjetje lahko vsak del poslovne infrastrukture jemlje za samoumevnega. Mi ne moremo, ker v drobnem tisku vedno piše: brez vsebin za odrasle. Ne dobimo finančnih sredstev, ne dobimo banke, ne moremo urejati plačil. Vse tehnološke storitve so nam preprečene. Pa vendar nam je uspelo narediti vse to. Predstavljajte si, kaj bi lahko dosegli, če bi imeli finančna sredstva, vlagatelje, podporo. To je tudi ena izmed stvari, ki jih počnem v Sloveniji – pogovarjam se z investitorji, rada bi, da bi Slovenci pomagali financirati moj projekt. Svet spreminjamo ob pomoči spolnosti. To je izjemen izziv, hkrati pa zagotovo naslednja velika priložnost v tehnološkem svetu. Spremembe na tehnološkem področju bodo pretresle spolnost. To dokazujem ne le s svojo spletno stranjo, ampak tudi s svojo kategorijo tehnologije za spolnost. Mimogrede, najzanimivejše stvari na področju tehnologije za spolnost prihajajo od žensk, ustanoviteljic. Kot ženske si končno lastimo svojo seksualnost, nanjo vplivamo na zanimive načine. Vidimo izjemno priložnost, ki jo prinaša novi veliki trg – ženske potrebe, želje in hrepenenja, ki zgodovinsko spravljajo v zadrego, so sramotne ali tabu, zato se jim poslovni svet izogiba. Mimogrede, ko ta velikanski trg nagovoriš s tehnologijo za spolnost, nagovoriš tudi sekundarni trg – to so skrajno srečni moški.

 

Rešitev za bolj odprt pogovor o spolnosti v družbi torej vidite v izobraževanju in tehnologiji?

Tehnologija je prenovila in pretresla vsa področja našega življenja in dela. Pretresanje spolnosti je velika priložnost za nove tehnologije. To počnemo jaz in drugi podjetniki na področju tehnologije za spolnost. Jaz s svojim projektom, številni drugi ustanovitelji na področju tehnologije za spolnost, predvsem ženske, z različnimi podjetji. Ključno spoznanje za vse vlagatelje, ki razumejo, da je naslednja velika stvar na področju tehnologije pretresanje spolnosti, je: »O moj bog, koliko denarja lahko tu zaslužimo!« Denar lahko zaslužimo na dveh področjih. Na drugo področje nihče ne pomisli, saj nihče ne verjame, da je to mogoče. Prvo področje je očitno: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo na področju spolnosti in tehnologije za spolnost na splošno.« Vsi imamo spolne odnose, vsi v tem uživamo, spolnost je odporna proti recesiji, tržišče nikoli ne bo izginilo. Drugo področje pa je: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo z družbeno sprejemljivo spolnostjo!« Če naredite, kar počnemo mi pri projektu makelovenotporn – socializirate spolnost, jo naredite družbeno sprejemljivo in jo delite z drugimi – potencialno podvojite, potrojite, početverite svoje dohodke. Ljudje se počutijo dobro, če javno kupujejo vaše dobrine in storitve, tako kot javno počnejo vse drugo. Zagovarjajo, delijo, priporočajo, ocenjujejo. In se javno izpostavijo kot ambasadorji vaše blagovne znamke. To je na tisoče milijard vredna finančna prihodnost, ki jo načrtujemo. Dokaz, da je to že zdaj dosegljivo, je komaj verjetni finančni uspeh avtorice E. L. James. Avtorica 50-ih odtenkov sive je zaslužila več kot kateri koli drug zelo prodajan pisatelj, nas primer Dan Brown, Jim Patterson, Michael Crichton. Film 50 odtenkov sive je ob koncu prvega tedna predvajanja presegel rekorde največjih zaslužkarjev. To je finančna moč družbeno sprejemljive spolnosti, ki jo lahko delimo v družbi. Mimogrede, to je še moč nečesa drugega. Veliko lahko zaslužite, če ženske jemljete resno, še posebno na tem področju.

 

Kaj pa izobraževanje? Je vaš cilj spreminjanje politik in šolskega sistema, ali pa bi to naredili izven ustaljenega izobraževalnega sistema?

Da bi ovrgla predsodke na področju tehnološkega in poslovnega sveta, govorim o tem, da so na področju tehnologije tri velike priložnosti – spolnost, kanabis in kriptovalute oz. bitcoin. Ironično je, da se vlagatelji bolj zgrinjajo na drugi dve kot na prvo področje. Zagonska podjetja in vlagatelji v tvegan kapital si lahko na področjih kanabisa in kriptovalut privoščijo plačevanje lobistov, spreminjanje regulative, iniciative javnega izobraževanja, fundacije. Vse to potrebujemo tudi na področju tehnologije za spolnost, saj moramo dobiti novo pravno definicijo termina vsebine za odrasle. Moj največji izziv pri zbiranju sredstev za financiranje projekta makelovenotporn je družbena dinamika, ki jo imenujem Strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili. Nikoli ne gre za to, kaj si misli oseba, s katero se pogovarjam. Ko razumete, kaj počnemo in zakaj to počnemo, temu ne morete ugovarjati, poslovni model je jasen. Vedno gre za strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili; ta strah deluje na področju spolnosti bolj kot na katerem koli drugem. Mimogrede, strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi, je najbolj hromeča dinamika v poslovnem svetu in življenju. Nikoli si  ne boste lastili prihodnosti, če vas bo strah, kaj si drugi mislijo o vas. Moj cilj ni pripeljati spolne vzgoje v šolski sistem – izobraževalni sistem je groza, kaj si bodo mislili drugi. Želim, da bi makelovenotporn naselil področje izobraževanja zunaj sistema. Želim ustanoviti nekaj, kar imenujem Khanova akademija spolne vzgoje. Khanova akademija, spletni vir inštrukcij, ponuja učenje vseh predmetov pod soncem razen spolne vzgoje. Tudi tehnologija za izobraževanje se hitro razvija. Zato želim zbrati sredstva, s katerimi bi odprla makelovenotporn.academy. Spletna stran že obstaja, vabljeni ste k ogledu. Hkrati vabimo vzgojiteljice in vzgojitelje z vsega sveta, naj z nami delijo gradivo za spolno vzgojo, enako, kot vabimo ljudi z vsega sveta, naj z nami delijo videoposnetke svojih spolnih odnosov v resničnem svetu za makelovenotporn.tv. To vsebino bomo pregledali in objavili glede na starost. Če ste oče ali mama in pravite: »O moj bog, moj sedemletnik me je vprašal to in to, kaj naj storim?!« lahko greste sem, če ste učitelj v razredu, tja, če pa ste odrasla oseba, ki bi se rada naučila več o spolnosti, greste lahko kamor koli. Imeli bomo več modelov plačila za šole in posameznike – glede na prenos, celoten paket učnih gradiv ali registracijo, odvisno od načinov uporabe. Dobiček pa si bomo delili na pol z ustvarjalci vsebin. Trenutno se nihče ne ukvarja s spolno vzgojo, da bi kaj zaslužil. Moji prijatelji, ki so izvrstni vzgojitelji na področju spolne vzgoje, od tega sploh ne morejo živeti. Imajo prav take težave kot mi. To bi rada spremenila, saj gre za delo izjemne vrednosti.

 

Starši vam bodo zagotovo hvaležni, saj se morajo prav zaradi dostopnosti trda pornografije že zelo zgodaj pogovarjati s svojimi otroki o tem, da je pornografija fikcija, da to ni prikaz resničnosti. Tako kot denimo akcijski filmi niso prikaz tega, kako se vozi po cesti.

Starši in vzgojitelji nam ves čas pišejo, obupno potrebujejo pomoč. Mi jim lahko damo to pomoč in grozno ironično je, da sem oblikovala makelovenotporn zato, da bi delala nekaj dobrega in hkrati s tem služila. Tehnologija za spolnost je kombinacija velike družbene koristi z izjemnimi dobički. Ne vem, kje bi začela govoriti o dohodkovnem potencialu naše akademije. Če bi le našla vlagatelje in sredstva, ki jih potrebujemo, da to naredimo. Zelo pomembna stvar, ki jo razložim staršem, je, da obstaja zelo specifičen način, na katerega se morajo starši pogovarjati s svojimi otroki o spolnosti. Po mojem prepričanju se vse v življenju začne z vami in vašimi vrednotami. Zato pogosto zastavim ljudem vprašanje: Kakšne so vaše seksualne vrednote? Na to ne zna nihče odgovoriti, saj nismo naučeni, da bi tako razmišljali. Številni izmed nas so se, če so imeli srečo, rodili v okolju in družinah, v katerih so jim starši privzgojili lepo vedenje, delovno etiko, občutek za odgovornost in zanesljivost. Nihče nas pa ni vzgojil, kako se dobro vesti v postelji. Pa bi nas morali. Ker so radodarnost, občutljivost, empatija, prijaznost in iskrenost prav tako pomembne tam kot na katerem koli drugem področju našega življenja in dela, na katerem nas dejavno učijo, da živimo v skladu s temi vrednotami. Po mojem prepričanju je poslovni model prihodnosti tak: skupne vrednote plus skupna akcija je enako skupni dobiček. Finančni in družbeni. Pri projektu Make love not porn gradimo skupnost na temelju skupnih vrednot. Zato staršem razložim, da se je z otroci zelo preprosto pogovarjati o spolnosti. Samo pomislite na druge vrednote, ki jim jih želite privzgojiti, in jih prenesite na spolnost. Naučite svoje otroke, kako naj se vedejo v spolnosti. Potem pa se prepričajte, da vaš otrok ne bo odrastel v osebo, ki ji strinjanje namerno ali nenamerno ne bo pomembno, ki bo vsiljevala spolno pozornost ljudem, ki si je ne želijo, in ki se ne bo znala pogovarjati o spolnosti tako, da bi ji to omogočalo čudovita, srečna, izpolnjujoča, zadovoljujoča spolna razmerja. Makelovenotporn je nastal po naključju, vendar pa ni nobeno naključje, da sem 30 let delala v oglaševanju. 30 let sem se ukvarjala s komuniciranjem in vem, da so vse dobre stvari v poslu in življenju posledica dobre komunikacije. V spolnosti ni nič drugače. Dober spolni odnos je posledica dobrega sporazumevanja. Zato je naš cilj pri projektu makelovenotporn olajšati pogovor o spolnosti. Ko vsi spregovorimo o njej, olajšamo komunikacijo in odpremo vrata boljšim razmerjem, boljšim medčloveškim odnosom, boljšemu življenju.

 

Že v začetku najinega pogovora sva govorili o tem, da so podobe vse bolj prisotne v naših življenjih. Veliko podob ustvari tudi oglaševalska industrija, v kateri ste delali 30 let. Ali je po vašem mnenju tudi oglaševalska industrija kriva za pornografizacijo, ali prikazuje podobe seksa, ker se seks prodaja?

Dovolj imam govorjenja o tem, da se spolnost prodaja. Zakaj? Ko ljudje govorijo o tem starem klišeju, govorijo le iz moške perspektive, čeprav se tega ne zavedajo. Niti začeli še nismo odkrivati, kako dobro se spolnost prodaja, če jo namesto tega prikazujemo z žensko optiko. Torej, res se prodaja, ampak ne iz grozljivo klišejske moške, temveč iz ženske perspektive. Ta omogoča prodajo spolnosti na popolnoma drugačen način – empatičen, radodaren, čudovit, radosten, potrjujoč in osrečujoč.

 

Kdo je odgovoren za spremembe? Morajo spregovoriti ženske, ki ustvarjajo v oglaševanju? Jih bodo slišali?

Vsaka ženska in vsak osveščen moški morata spregovoriti. Če nihče ne spregovori, se nič ne spremeni.

 

Cindy Gallop, kako spremljate predvolilno kampanjo v Združenih državah Amerike, ki generira številne razprave o odnosih med moškimi in ženskami, o ženskah v politiki in na oblasti, o spolnem nadlegovanju, spolnih napadih, mizoginiji… Neverjetno je, da se o tem pogovarjamo leta 2016, očitno se stvari še niso dosti spremenile. 

Edina dobra stvar tega odvratnega spektakla, ameriške predsedniške kampanje, je še en prikaz tega, da morajo v vsaki industriji za delovna mesta odlično kvalificirane in usposobljene ženske tekmovati s popolnoma nekvalificiranimi moškimi. Edina dobra stvar pri tem je, da poudarjamo, kako močno so spolno nadlegovanje, zloraba in napad del vsakdanjega življenja vsake ženske. Pogovore o tem spravljamo na površje, ženske po vsem svetu vendarle dvigajo glas, ker imajo vsega že čez glavo. Žalostno je, da je to dobra posledica.

 

Pomembno orodje za razkrivanje neprimernih vedenj so tudi družbena omrežja, saj izpostavljajo določene dogodke in odpirajo razpravo o tem, kaj je in kaj ni primerno.

Na eni strani so družbeni mediji odlični za razkrivanje vedenja, ki je bilo prej prikrito, na drugi pa je še pomembneje, da moški razumejo ženske izkušnje. Pri družbenih medijih je žalostno to, da moški na Twitterju ogledujejo profile drugih moških, ne žensk. Številni popolnoma napačno menijo, da se od žensk ne morejo ničesar naučiti, da te nimajo povedati nič pametnega. Mimogrede, ozaveščeni moški niso takega mnenja. Tudi mlajši so druga generacija. Imam veliko oboževalcev, veliko moških me spremlja na Twitterju. Pišejo mi in pravijo, da močno cenijo moje mnenje. Mladi moški v oglaševanju pravijo, da se strinjajo z vsem, kar pravim, in da si želijo spremembe. Zato je zelo pomembno, da začnejo ogledovati profile žensk na Twitterju, da se spoprijateljijo za ženskami na Facebooku. Moški bi morali brati, kar pišejo ženske na družbenih omrežjih, da bi slišali in razumeli naše izkušnje. Moški na splošno v življenju, pa tudi na družbenih omrežjih, preveč omalovažujejo ženske in tisto, kar govorijo. Ne verjamejo jim. Vse to odvratno vedenje, ki zdaj prihaja v javnost, je dobro zato, da bodo spoznali, kakšna je za ženske vsakdanja resničnost, ki je sami nikoli ne izkusijo. To je koristno.

 

Zakaj so mlajši moški drugačni, kje vidite vzroke za to?

Pri mlajših moških opažam drugačen odnos. Vidim željo po enakopravnem partnerstvu. Vidim željo po prožnem delovniku; tako kot ženske tudi ti moški želijo preživljati čas s svojimi otroki in družinami. Vidim veliko bolj razsvetljen odnos. Moj namen je razširiti ta odnos, da bo postal univerzalen. Veliko spodbude mi daje mlajši rod moških, saj lahko naučijo starejše veliko stvari. Odgovor na vse to je zelo preprost. Prav to ves čas predlagam oglaševalski in drugim industrijam: spremenite odnos. Naredite vse, kar lahko, da boste ustvarili delovno okolje, v katerem je pol žensk, pol moških – ali pa celo več žensk, saj je bilo to razmerje predolgo obrnjeno. Takoj ko oblikujete tako delovno okolje, izničite številne negativne dinamike, ne da bi se jih sploh morali neposredno lotiti. Na primer: takoj ko je razmerje pol – pol, enakovredno žensko – moško delovno okolje, izničite spolno nadlegovanje. Prvič zato, ker ni več implicitne bratske potrditve, značilne za delovna okolja, v katerih prevladujejo moški in v katerih je tako vedenje sprejeto. In drugič, če morajo moški vsak dan v poslovnih okoljih stopati v interakcije s sposobnimi ženskami, s katerimi so si enakovredni, žensk ne vidijo več le v dveh vlogah – kot tajnice ali ljubice.

 

Ženske seveda še niso enakopravne. Četudi so delovna okolja lahko bolj spolno uravnotežena, pa je na vodstvenih položajih ženske še vedno zelo malo, še vedno se udarijo v stekleni strop, ki ga ne morejo prebiti. Kaj svetujete ženskam?

Ženskam pravim: Če delate nekje, kjer ne cenijo vaših enkratnih sposobnosti in darov, kjer ne sprejemajo, nagrajujejo in hvalijo vaše ustvarjalnosti, kjer nimate prostora za inovacije in premike, ki jih želite narediti v poslu, potem PZS – Pojdite, zaboga, stran. Tam nočete delati. Pojdite, zaboga, stran, ustanovite svoje podjetje, spremenite kaj, zavzemite industrijo. Saj je veliko priložnosti, da stvari delate drugače kot v zaprtem krogu belih moških, ki se z belimi moškimi pogovarjajo o drugih belih moških. Ne zapravljajte časa za butanje v stekleni strop, pojdite, zaboga, stran in ustanovite svoje podjetje.

 

Kaj pa svetujete moškim?

Moški, če ne sprejmete nadarjenosti in ustvarjalnosti žensk, ogromno zamujate in prihodnost nikoli ne bo vaša. Ozaveščeni moški to razumejo in sprejemajo priložnosti za poslovno sodelovanje z ženskami, neozaveščeni moški pa se tega ne zavedajo, zato bodo njihova podjetja propadla.

 

 


Cindy Gallop

26.10.2016

Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti se je Urška Henigman pogovarjala o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu.

Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. V okviru predstavitve je tudi zagnala spletno stran makelovenotporn.com, ki je do danes že prerasla v spletno skupnost.  Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti smo se pogovarjali o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu. Cindy Gallop ruši stroga pravila oblačenja v poslovnem svetu, okrog vratu nosi obeska s simboli družbenih omrežij, na poslovna srečanja ali javne govore pride oblečena tudi v hlače iz pitonove kože, saj to po njenih besedah pogosto prebije led in sprosti vzdušje. Na intervju za naš radio je prišla oblečena v belo usnjeno obleko.

 

Vaš videz krši ustaljena in stroga pravila poslovnega sveta. Kaj bi priporočali ženskam, podjetnicam, kako naj se oblačijo v sodobnem svetu, ki na vse pomembnejše mesto postavlja videz in podobe?

Pravzaprav vsem priporočam, tako moškim kot ženskam, da se vedno oblačijo tako, kot se želijo izraziti. Mislim, da je pomembno izražanje, ne zatiranje svojega sloga, saj to vodi k boljšim poslovnim izidom. Tako lahko v katerem koli poslovnem okolju vzbudiš več pozornosti kot sicer, najpomembneje pa je, da se počutiš udobno v svoji koži. Poslovno bolje deluješ, če se oblačiš tako, kot si želiš, in si preprosto tak, kot si najsrečnejši.

 

Ženske so v sodobnem svetu komunikacijsko informacijskih tehnologij bolj kot kadarkoli prej bombardirane s sporočili o tem, kako naj se ličijo, kakšno frizuro naj imajo, kako naj se oblačijo, kdaj naj telovadijo, kaj naj jejo, kako hitro naj shujšajo po porodu, kakšne mame naj bodo, kakšne ljubimke, seznam je pravzaprav neskončen. Kako naj ženske berejo ta sporočila?

Ženskam priporočam, da se za ta sporočila ne menijo. Najpreprostejši razlog je, da so to sporočila, ki jih posredujejo moški. V vsaki industriji popularne kulture, tudi moji, torej oglaševanju, prevladujejo moški. To je izjemno ironično, saj smo me ženske primarne porabnice vsega. Kupujemo daleč največ izdelkov, ki se oglašujejo, ob tem pa pogosteje kot moški hodimo v kino, več nas deluje na družbenih omrežjih, hkrati pa smo na področju popularne kulture ves čas podvržene moškemu pogledu na nas. Zelo preprosto je. Ko bodo vsi z odprtimi rokami sprejeli ustvarjalnost, nadarjenost in spretnosti žensk, ko bo prekinjen zaprti krog belih moških na vrhu vsake industrije, ki se pogovarjajo z belimi moškimi o drugih belih moških, bodo vse te težave izginile. Ko bi imeli filme, televizijo, oglaševanje, revije, ki bi jih vodilo in ustvarjalo enako število žensk kot moških ali – to bi bilo idealno – več žensk kot moških, saj je bilo predolgo obrnjeno, bi takoj odstranili vsa ta sporočila. Ne bodo nam več prodajali tega, kar moški mislijo, da bi ženske morale biti, temveč bodo ženske proslavljale vse tisto, kar so. Zelo veliko nas je na svetu, ki si prizadevamo, da bi se to res zgodilo. Vidimo, da se že začenja dogajati, in komaj čakam dan, ko bodo, zanimivo, ne le ženske imele boljši odnos do tega, kar vidijo v popularni kulturi, temveč bodo tudi moški spoznavali, da jih drugačen pogled na ženske in drugačen odnos do njih pravzaprav osrečujeta.

 

V digitaliziranem svetu vsakdanje življenje vse bolj zavzemajo podobe. Naša komunikacija poteka prek emotikomov, sebkov, na družbenih omrežjih smo vsi podvrženi samoznamčenju in oblikovanju javne podobe. Mediji, družbeni mediji in mi sami ustvarjamo podobocentrično družbo. Ali menite, da so ženske večje žrtve te družbe kot moški?

Podobocentrično družbo imamo le, če se strinjamo s tem, da bomo v njej živeli. In nikomur ni treba privoliti v to. Ženske se ne zavedajo, kako močno je tisto, kar objavijo na družbenih omrežjih, posledica drugih vplivov, ki imajo spet moške cilje. Zato prav vse spodbujam k popolnemu ravnodušju do tega, kaj si drugi mislijo. Zakaj? Veliko ljudi živi življenja, ki jih zelo onesrečujejo, hodi v službe, ki jih zelo onesrečujejo, na družbenih medijih pa si izdelajo fasado, za katero so zelo nesrečni. Samo zato, ker mislijo, da morajo – ker jih skrbi, kaj si bodo mislili drugi. Ko se nehaš obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi, lahko živiš svoje življenje tako, kot si sam želiš. Presenečeni boste, kako srečni ste lahko. Ob tem pa se zgodi še nekaj zanimivega. Kadar jasno kažeš, da ti je figo mar, kaj si mislijo drugi, se kar naenkrat začnejo zanimati zate, te občudovati in se truditi, da bi ti bili čim bolj podobni.

 

In zagotovo se marsikdo zgleduje po vas, vsaj če sodimo po odzivih, ki jih je imel pred sedmimi leti vaš govor o pornografskih praksah v intimnem življenju. Na konferenci TED je vaša predstavitev izjemno odmevala, tam pa ste tudi zagnali podjetje in spletno stran makelovenotporn.com.

Uspeh makelovenotporn je naključje. Nikoli nisem pričakovala, da se bo zgodilo to, kar se je. Makelovenotporn je posledica osebnih izkušenj. Srečujem se z mlajšimi moškimi, z moškimi v 20-ih. Pred približno devetimi ali desetimi leti sem na teh zmenkih začela opažati, kaj se zgodi, ko se današnji popolnoma svobodni dostop do pornografije sreča z nezmožnostjo, da bi se v družbi odprto in iskreno pogovarjali o spolnosti. Hkratnost obeh dejavnikov povzroči, da pornografija postane spolna vzgoja na ne preveč dober način. Srečevala sem se s spolnim vedenjem, ob katerem sem si rekla: »Joj, vem, od kod to izvira.« Mislila sem si: »Če se to dogaja meni, se verjetno še komu drugemu.« Tega seveda nisem zagotovo vedela; še enkrat naj povem, pred devetimi, desetimi leti o tem še nihče ni govoril. Ker sem po naravi usmerjena k akciji, sem se odločila, da bom nekaj ukrenila glede tega. Tako sem skoraj brez denarja oblikovala spletno stran makelovenotporn.com, ki mite o spolnosti primerja z resničnostjo. Namen te strani je torej primerjati svet pornografije z resničnostjo. Stran sem zagnala na TED-u in na moje veliko presenečenje se je odzval ves svet. Razkrila sem veliko svetovno težavo.

 

Danes je svet drugačen, vsi imamo pametne telefone in druge prenosne digitalne naprave z internetno povezavo. Pornografija je torej še bolj dostopna in brez težav prikazuje svoj pogled na to, kaj spolnost je. Je to globalni problem?

Problem je v tem, da veliko težav odvržemo pred vrata pornografske industrije, pa bi jih morali pred družbo. Ni naloga te industrije, da nas uči o spolnosti. Pornografija je zabava, ljudje so popolnoma svobodni, da se zabavajo, kakor koli hočejo. Problem ni pornografija, ampak popolna odsotnost odprtega in iskrenega pogovora o spolnosti v resničnem svetu. Če bi ta obstajal, bi poleg drugih prednosti imeli možnost, da zaradi realnega odnosa do spolnosti pornografijo vidimo le kot zabavo. Ko smo odprti do svoje spolnosti in si priznamo, da smo vsi spolna bitja, ko se lahko odprto in iskreno pogovarjamo o njej, izničimo kulturo posilstva. Izničimo spolno nadlegovanje, spolno zlorabo, spolno nasilje, saj vse to zahteva, da so žrtve tiho. Spolni nadlegovalci, nasilneži in posiljevalci se zanašajo na to, da nas bo – zaradi vpliva družbe – sram, da nam bo nerodno, zato ne bomo razkrili, kaj se je zgodilo. Za vedno se bomo skrivali v temi, oni pa bodo še naprej lahko počeli, kar pač počnejo. Želimo, da se to konča. Makelovenotporn ima le en cilj, in ta je pomagati svetu, da se bo laže pogovarjal o spolnosti. Pogovarjal odprto in iskreno, v javnosti. S tem mislim pogovore staršev z otroki, učiteljev z učenci, vseh z vsemi. Enako pomemben je odprt in iskren pogovor v zasebnosti, v intimnih partnerstvih.

 

Kakšni pa so bili odzivi uporabnikov spletne strani ob ustanovitvi in kakšni so danes, ko lahko uporabljajo tudi makelovenotporn.tv, ki je prostor za izmenjavo videoposnetkov spolnih odnosov v resničnem svetu?

Stran makelovenotporn so v osmih letih, odkar sem jo ustanovila, toplo sprejeli po vsem svetu. Ne bi mogli imeti močnejšega, bolj izjemnega odziva. Projekt makelovenotporn.tv je star tri leta in pol, imamo 400 tisoč članov, več kot 100 ustvarjajte ljubezen ne pornografije zvezd, kot imenujemo naše darovalce, več kot 1000 videoposnetkov. To smo dosegli brez pomoči in podpore, brez denarja za marketing in le z dvema polno zaposlenima – ena izmed teh sem jaz, za svoje delo nisem plačana. S svojo ekipo vsak dan bojujem bitko graditve projekta makelovenotporn. Katero koli tehnološko zagonsko podjetje lahko vsak del poslovne infrastrukture jemlje za samoumevnega. Mi ne moremo, ker v drobnem tisku vedno piše: brez vsebin za odrasle. Ne dobimo finančnih sredstev, ne dobimo banke, ne moremo urejati plačil. Vse tehnološke storitve so nam preprečene. Pa vendar nam je uspelo narediti vse to. Predstavljajte si, kaj bi lahko dosegli, če bi imeli finančna sredstva, vlagatelje, podporo. To je tudi ena izmed stvari, ki jih počnem v Sloveniji – pogovarjam se z investitorji, rada bi, da bi Slovenci pomagali financirati moj projekt. Svet spreminjamo ob pomoči spolnosti. To je izjemen izziv, hkrati pa zagotovo naslednja velika priložnost v tehnološkem svetu. Spremembe na tehnološkem področju bodo pretresle spolnost. To dokazujem ne le s svojo spletno stranjo, ampak tudi s svojo kategorijo tehnologije za spolnost. Mimogrede, najzanimivejše stvari na področju tehnologije za spolnost prihajajo od žensk, ustanoviteljic. Kot ženske si končno lastimo svojo seksualnost, nanjo vplivamo na zanimive načine. Vidimo izjemno priložnost, ki jo prinaša novi veliki trg – ženske potrebe, želje in hrepenenja, ki zgodovinsko spravljajo v zadrego, so sramotne ali tabu, zato se jim poslovni svet izogiba. Mimogrede, ko ta velikanski trg nagovoriš s tehnologijo za spolnost, nagovoriš tudi sekundarni trg – to so skrajno srečni moški.

 

Rešitev za bolj odprt pogovor o spolnosti v družbi torej vidite v izobraževanju in tehnologiji?

Tehnologija je prenovila in pretresla vsa področja našega življenja in dela. Pretresanje spolnosti je velika priložnost za nove tehnologije. To počnemo jaz in drugi podjetniki na področju tehnologije za spolnost. Jaz s svojim projektom, številni drugi ustanovitelji na področju tehnologije za spolnost, predvsem ženske, z različnimi podjetji. Ključno spoznanje za vse vlagatelje, ki razumejo, da je naslednja velika stvar na področju tehnologije pretresanje spolnosti, je: »O moj bog, koliko denarja lahko tu zaslužimo!« Denar lahko zaslužimo na dveh področjih. Na drugo področje nihče ne pomisli, saj nihče ne verjame, da je to mogoče. Prvo področje je očitno: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo na področju spolnosti in tehnologije za spolnost na splošno.« Vsi imamo spolne odnose, vsi v tem uživamo, spolnost je odporna proti recesiji, tržišče nikoli ne bo izginilo. Drugo področje pa je: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo z družbeno sprejemljivo spolnostjo!« Če naredite, kar počnemo mi pri projektu makelovenotporn – socializirate spolnost, jo naredite družbeno sprejemljivo in jo delite z drugimi – potencialno podvojite, potrojite, početverite svoje dohodke. Ljudje se počutijo dobro, če javno kupujejo vaše dobrine in storitve, tako kot javno počnejo vse drugo. Zagovarjajo, delijo, priporočajo, ocenjujejo. In se javno izpostavijo kot ambasadorji vaše blagovne znamke. To je na tisoče milijard vredna finančna prihodnost, ki jo načrtujemo. Dokaz, da je to že zdaj dosegljivo, je komaj verjetni finančni uspeh avtorice E. L. James. Avtorica 50-ih odtenkov sive je zaslužila več kot kateri koli drug zelo prodajan pisatelj, nas primer Dan Brown, Jim Patterson, Michael Crichton. Film 50 odtenkov sive je ob koncu prvega tedna predvajanja presegel rekorde največjih zaslužkarjev. To je finančna moč družbeno sprejemljive spolnosti, ki jo lahko delimo v družbi. Mimogrede, to je še moč nečesa drugega. Veliko lahko zaslužite, če ženske jemljete resno, še posebno na tem področju.

 

Kaj pa izobraževanje? Je vaš cilj spreminjanje politik in šolskega sistema, ali pa bi to naredili izven ustaljenega izobraževalnega sistema?

Da bi ovrgla predsodke na področju tehnološkega in poslovnega sveta, govorim o tem, da so na področju tehnologije tri velike priložnosti – spolnost, kanabis in kriptovalute oz. bitcoin. Ironično je, da se vlagatelji bolj zgrinjajo na drugi dve kot na prvo področje. Zagonska podjetja in vlagatelji v tvegan kapital si lahko na področjih kanabisa in kriptovalut privoščijo plačevanje lobistov, spreminjanje regulative, iniciative javnega izobraževanja, fundacije. Vse to potrebujemo tudi na področju tehnologije za spolnost, saj moramo dobiti novo pravno definicijo termina vsebine za odrasle. Moj največji izziv pri zbiranju sredstev za financiranje projekta makelovenotporn je družbena dinamika, ki jo imenujem Strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili. Nikoli ne gre za to, kaj si misli oseba, s katero se pogovarjam. Ko razumete, kaj počnemo in zakaj to počnemo, temu ne morete ugovarjati, poslovni model je jasen. Vedno gre za strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili; ta strah deluje na področju spolnosti bolj kot na katerem koli drugem. Mimogrede, strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi, je najbolj hromeča dinamika v poslovnem svetu in življenju. Nikoli si  ne boste lastili prihodnosti, če vas bo strah, kaj si drugi mislijo o vas. Moj cilj ni pripeljati spolne vzgoje v šolski sistem – izobraževalni sistem je groza, kaj si bodo mislili drugi. Želim, da bi makelovenotporn naselil področje izobraževanja zunaj sistema. Želim ustanoviti nekaj, kar imenujem Khanova akademija spolne vzgoje. Khanova akademija, spletni vir inštrukcij, ponuja učenje vseh predmetov pod soncem razen spolne vzgoje. Tudi tehnologija za izobraževanje se hitro razvija. Zato želim zbrati sredstva, s katerimi bi odprla makelovenotporn.academy. Spletna stran že obstaja, vabljeni ste k ogledu. Hkrati vabimo vzgojiteljice in vzgojitelje z vsega sveta, naj z nami delijo gradivo za spolno vzgojo, enako, kot vabimo ljudi z vsega sveta, naj z nami delijo videoposnetke svojih spolnih odnosov v resničnem svetu za makelovenotporn.tv. To vsebino bomo pregledali in objavili glede na starost. Če ste oče ali mama in pravite: »O moj bog, moj sedemletnik me je vprašal to in to, kaj naj storim?!« lahko greste sem, če ste učitelj v razredu, tja, če pa ste odrasla oseba, ki bi se rada naučila več o spolnosti, greste lahko kamor koli. Imeli bomo več modelov plačila za šole in posameznike – glede na prenos, celoten paket učnih gradiv ali registracijo, odvisno od načinov uporabe. Dobiček pa si bomo delili na pol z ustvarjalci vsebin. Trenutno se nihče ne ukvarja s spolno vzgojo, da bi kaj zaslužil. Moji prijatelji, ki so izvrstni vzgojitelji na področju spolne vzgoje, od tega sploh ne morejo živeti. Imajo prav take težave kot mi. To bi rada spremenila, saj gre za delo izjemne vrednosti.

 

Starši vam bodo zagotovo hvaležni, saj se morajo prav zaradi dostopnosti trda pornografije že zelo zgodaj pogovarjati s svojimi otroki o tem, da je pornografija fikcija, da to ni prikaz resničnosti. Tako kot denimo akcijski filmi niso prikaz tega, kako se vozi po cesti.

Starši in vzgojitelji nam ves čas pišejo, obupno potrebujejo pomoč. Mi jim lahko damo to pomoč in grozno ironično je, da sem oblikovala makelovenotporn zato, da bi delala nekaj dobrega in hkrati s tem služila. Tehnologija za spolnost je kombinacija velike družbene koristi z izjemnimi dobički. Ne vem, kje bi začela govoriti o dohodkovnem potencialu naše akademije. Če bi le našla vlagatelje in sredstva, ki jih potrebujemo, da to naredimo. Zelo pomembna stvar, ki jo razložim staršem, je, da obstaja zelo specifičen način, na katerega se morajo starši pogovarjati s svojimi otroki o spolnosti. Po mojem prepričanju se vse v življenju začne z vami in vašimi vrednotami. Zato pogosto zastavim ljudem vprašanje: Kakšne so vaše seksualne vrednote? Na to ne zna nihče odgovoriti, saj nismo naučeni, da bi tako razmišljali. Številni izmed nas so se, če so imeli srečo, rodili v okolju in družinah, v katerih so jim starši privzgojili lepo vedenje, delovno etiko, občutek za odgovornost in zanesljivost. Nihče nas pa ni vzgojil, kako se dobro vesti v postelji. Pa bi nas morali. Ker so radodarnost, občutljivost, empatija, prijaznost in iskrenost prav tako pomembne tam kot na katerem koli drugem področju našega življenja in dela, na katerem nas dejavno učijo, da živimo v skladu s temi vrednotami. Po mojem prepričanju je poslovni model prihodnosti tak: skupne vrednote plus skupna akcija je enako skupni dobiček. Finančni in družbeni. Pri projektu Make love not porn gradimo skupnost na temelju skupnih vrednot. Zato staršem razložim, da se je z otroci zelo preprosto pogovarjati o spolnosti. Samo pomislite na druge vrednote, ki jim jih želite privzgojiti, in jih prenesite na spolnost. Naučite svoje otroke, kako naj se vedejo v spolnosti. Potem pa se prepričajte, da vaš otrok ne bo odrastel v osebo, ki ji strinjanje namerno ali nenamerno ne bo pomembno, ki bo vsiljevala spolno pozornost ljudem, ki si je ne želijo, in ki se ne bo znala pogovarjati o spolnosti tako, da bi ji to omogočalo čudovita, srečna, izpolnjujoča, zadovoljujoča spolna razmerja. Makelovenotporn je nastal po naključju, vendar pa ni nobeno naključje, da sem 30 let delala v oglaševanju. 30 let sem se ukvarjala s komuniciranjem in vem, da so vse dobre stvari v poslu in življenju posledica dobre komunikacije. V spolnosti ni nič drugače. Dober spolni odnos je posledica dobrega sporazumevanja. Zato je naš cilj pri projektu makelovenotporn olajšati pogovor o spolnosti. Ko vsi spregovorimo o njej, olajšamo komunikacijo in odpremo vrata boljšim razmerjem, boljšim medčloveškim odnosom, boljšemu življenju.

 

Že v začetku najinega pogovora sva govorili o tem, da so podobe vse bolj prisotne v naših življenjih. Veliko podob ustvari tudi oglaševalska industrija, v kateri ste delali 30 let. Ali je po vašem mnenju tudi oglaševalska industrija kriva za pornografizacijo, ali prikazuje podobe seksa, ker se seks prodaja?

Dovolj imam govorjenja o tem, da se spolnost prodaja. Zakaj? Ko ljudje govorijo o tem starem klišeju, govorijo le iz moške perspektive, čeprav se tega ne zavedajo. Niti začeli še nismo odkrivati, kako dobro se spolnost prodaja, če jo namesto tega prikazujemo z žensko optiko. Torej, res se prodaja, ampak ne iz grozljivo klišejske moške, temveč iz ženske perspektive. Ta omogoča prodajo spolnosti na popolnoma drugačen način – empatičen, radodaren, čudovit, radosten, potrjujoč in osrečujoč.

 

Kdo je odgovoren za spremembe? Morajo spregovoriti ženske, ki ustvarjajo v oglaševanju? Jih bodo slišali?

Vsaka ženska in vsak osveščen moški morata spregovoriti. Če nihče ne spregovori, se nič ne spremeni.

 

Cindy Gallop, kako spremljate predvolilno kampanjo v Združenih državah Amerike, ki generira številne razprave o odnosih med moškimi in ženskami, o ženskah v politiki in na oblasti, o spolnem nadlegovanju, spolnih napadih, mizoginiji… Neverjetno je, da se o tem pogovarjamo leta 2016, očitno se stvari še niso dosti spremenile. 

Edina dobra stvar tega odvratnega spektakla, ameriške predsedniške kampanje, je še en prikaz tega, da morajo v vsaki industriji za delovna mesta odlično kvalificirane in usposobljene ženske tekmovati s popolnoma nekvalificiranimi moškimi. Edina dobra stvar pri tem je, da poudarjamo, kako močno so spolno nadlegovanje, zloraba in napad del vsakdanjega življenja vsake ženske. Pogovore o tem spravljamo na površje, ženske po vsem svetu vendarle dvigajo glas, ker imajo vsega že čez glavo. Žalostno je, da je to dobra posledica.

 

Pomembno orodje za razkrivanje neprimernih vedenj so tudi družbena omrežja, saj izpostavljajo določene dogodke in odpirajo razpravo o tem, kaj je in kaj ni primerno.

Na eni strani so družbeni mediji odlični za razkrivanje vedenja, ki je bilo prej prikrito, na drugi pa je še pomembneje, da moški razumejo ženske izkušnje. Pri družbenih medijih je žalostno to, da moški na Twitterju ogledujejo profile drugih moških, ne žensk. Številni popolnoma napačno menijo, da se od žensk ne morejo ničesar naučiti, da te nimajo povedati nič pametnega. Mimogrede, ozaveščeni moški niso takega mnenja. Tudi mlajši so druga generacija. Imam veliko oboževalcev, veliko moških me spremlja na Twitterju. Pišejo mi in pravijo, da močno cenijo moje mnenje. Mladi moški v oglaševanju pravijo, da se strinjajo z vsem, kar pravim, in da si želijo spremembe. Zato je zelo pomembno, da začnejo ogledovati profile žensk na Twitterju, da se spoprijateljijo za ženskami na Facebooku. Moški bi morali brati, kar pišejo ženske na družbenih omrežjih, da bi slišali in razumeli naše izkušnje. Moški na splošno v življenju, pa tudi na družbenih omrežjih, preveč omalovažujejo ženske in tisto, kar govorijo. Ne verjamejo jim. Vse to odvratno vedenje, ki zdaj prihaja v javnost, je dobro zato, da bodo spoznali, kakšna je za ženske vsakdanja resničnost, ki je sami nikoli ne izkusijo. To je koristno.

 

Zakaj so mlajši moški drugačni, kje vidite vzroke za to?

Pri mlajših moških opažam drugačen odnos. Vidim željo po enakopravnem partnerstvu. Vidim željo po prožnem delovniku; tako kot ženske tudi ti moški želijo preživljati čas s svojimi otroki in družinami. Vidim veliko bolj razsvetljen odnos. Moj namen je razširiti ta odnos, da bo postal univerzalen. Veliko spodbude mi daje mlajši rod moških, saj lahko naučijo starejše veliko stvari. Odgovor na vse to je zelo preprost. Prav to ves čas predlagam oglaševalski in drugim industrijam: spremenite odnos. Naredite vse, kar lahko, da boste ustvarili delovno okolje, v katerem je pol žensk, pol moških – ali pa celo več žensk, saj je bilo to razmerje predolgo obrnjeno. Takoj ko oblikujete tako delovno okolje, izničite številne negativne dinamike, ne da bi se jih sploh morali neposredno lotiti. Na primer: takoj ko je razmerje pol – pol, enakovredno žensko – moško delovno okolje, izničite spolno nadlegovanje. Prvič zato, ker ni več implicitne bratske potrditve, značilne za delovna okolja, v katerih prevladujejo moški in v katerih je tako vedenje sprejeto. In drugič, če morajo moški vsak dan v poslovnih okoljih stopati v interakcije s sposobnimi ženskami, s katerimi so si enakovredni, žensk ne vidijo več le v dveh vlogah – kot tajnice ali ljubice.

 

Ženske seveda še niso enakopravne. Četudi so delovna okolja lahko bolj spolno uravnotežena, pa je na vodstvenih položajih ženske še vedno zelo malo, še vedno se udarijo v stekleni strop, ki ga ne morejo prebiti. Kaj svetujete ženskam?

Ženskam pravim: Če delate nekje, kjer ne cenijo vaših enkratnih sposobnosti in darov, kjer ne sprejemajo, nagrajujejo in hvalijo vaše ustvarjalnosti, kjer nimate prostora za inovacije in premike, ki jih želite narediti v poslu, potem PZS – Pojdite, zaboga, stran. Tam nočete delati. Pojdite, zaboga, stran, ustanovite svoje podjetje, spremenite kaj, zavzemite industrijo. Saj je veliko priložnosti, da stvari delate drugače kot v zaprtem krogu belih moških, ki se z belimi moškimi pogovarjajo o drugih belih moških. Ne zapravljajte časa za butanje v stekleni strop, pojdite, zaboga, stran in ustanovite svoje podjetje.

 

Kaj pa svetujete moškim?

Moški, če ne sprejmete nadarjenosti in ustvarjalnosti žensk, ogromno zamujate in prihodnost nikoli ne bo vaša. Ozaveščeni moški to razumejo in sprejemajo priložnosti za poslovno sodelovanje z ženskami, neozaveščeni moški pa se tega ne zavedajo, zato bodo njihova podjetja propadla.

 

 


29.03.2017

Rastko Močnik

Vtis je, kakor da se je v zadnjem času svet postavil na glavo in da stare, udobne gotovosti nič več ne veljajo. Pa tu ne gre le za to, da so Britanci junija lani glasovali za izstop iz Evropske unije, ali da so potem Američani novembra za predsednika izvolili Donalda Trumpa. Poizkusi grobega omejevanja človekovih pravic in svoboščin se vrstijo od Poljske do Filipinov, ruska politika je postala še bolj avtoritarna navznoter in agresivna navzven, nekaj podobnega lahko rečemo za Turčijo, kitajska gradnja umetnih otokov v Južnokitajskem morju ter severnokorejski jedrski program pa kažeta, da pod gladino vzhodnoazijske gospodarske rasti vendarle močno brbota. K temu velja dodati, da planetarnega občutka tesnobe še zdaleč ne poglabljajo samo geopolitična prerivanja - podnebne spremembe se komajda še zdijo obvladljive; grozi nam množično izumrtje rastlinskih in živalskih vrst. Družabni mediji so medtem uspeli ustvariti mehurčke vzporednih realnosti in lažnih novic, spričo česar se zdi, da je v javnem življenju razlika med resnico in lažjo zabrisana do neprepoznavnosti. Zahvaljujoč bliskovitemu razvoju pametnih tehnologij pa se, ne nazadnje, na obzorju že zarisuje družba, v kateri bodo zaradi avtomatizacije in robotizacije milijoni ljudi ostali brez dela in sleherne eksitencialne perspektive. Vprašamo se torej lahko, ali bo vlak civilizacije vsak hip iztiril in kaj v tem kontekstu moremo oziroma celo moramo storiti, da bi odvrnili katastrofo? - Ta nelahka vprašanja bomo v tokratnem Intervjuju na Prvem zastavili enemu osrednjih javnih intelektualcev na Slovenskem, sociologu, začetniku strukturalizma pri nas in soutemeljitelju danes svetovno prepoznavne ljubljanske šole lacanovske psihoanalize, dr. Rastku Močniku. Oddajo pripravlja Goran Dekleva.


29.03.2017

Rastko Močnik

Vtis je, kakor da se je v zadnjem času svet postavil na glavo in da stare, udobne gotovosti nič več ne veljajo. Pa tu ne gre le za to, da so Britanci junija lani glasovali za izstop iz Evropske unije, ali da so potem Američani novembra za predsednika izvolili Donalda Trumpa. Poizkusi grobega omejevanja človekovih pravic in svoboščin se vrstijo od Poljske do Filipinov. Desni populizmi so začeli vsiljevati nestrpen javni diskurz in narekovati politični utrip po Evropi, ruska politika je postala še bolj avtoritarna navznoter in agresivna navzven, nekaj podobnega lahko rečemo za Turčijo, kitajska gradnja umetnih otokov v Južnokitajskem morju ter severnokorejski jedrski program pa kažeta, da pod gladino vzhodnoazijske gospodarske rasti vendarle močno brbota. K temu velja dodati, da planetarnega občutka tesnobe še zdaleč ne poglabljajo samo geopolitična prerivanja – leto 2016 je bilo najtoplejše, odkar meteorologi beležijo podatke, podnebne spremembe se komajda še zdijo obvladljive. Grozi nam množično izumrtje rastlinskih in živalskih vrst. Družabni mediji so medtem uspeli ustvariti mehurčke vzporednih realnosti in lažnih novic, spričo česar se zdi, da je v javnem življenju razlika med resnico in lažjo zabrisana do neprepoznavnosti. Zahvaljujoč bliskovitemu razvoju pametnih tehnologij pa se, ne nazadnje, na obzorju že zarisuje družba, v kateri bodo zaradi avtomatizacije in robotizacije milijoni ljudi ostali brez dela in sleherne eksitencialne perspektive. Vprašamo se torej lahko, ali bo vlak civilizacije vsak hip iztiril in kaj v tem kontekstu moremo oziroma celo moramo storiti, da bi odvrnili katastrofo? – Ta nelahka vprašanja smo v tokratnem Intervjuju na Prvem zastavili enemu osrednjih javnih intelektualcev na Slovenskem, sociologu, do nedavna predavatelju teorije diskurzov na ljubljanski Filozofski fakulteti, začetniku strukturalizma pri nas in soutemeljitelju danes svetovno prepoznavne ljubljanske šole lacanovske psihoanalize, dr. Rastku Močniku. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


22.03.2017

Pater Branko Cestnik

V zadnjih letih je bil odrešen levo-desne politike. A do politike je kritičen! Če okolica pljuva na homoseksualni par, ima dober kristjan dolžnost, da ga pred pljunki zaščiti, je še zapisal duhovnik Branko Cestnik. In k temu dodal: VSAKA LJUBEZEN JE SVETA. Papež Frančišek pa mu prebuja upanje, da zmoremo verni in neverni skupaj veslati na isti barki življenja. Pater Branko Cestnik, župnik na Frankolovem, bo gost sredinega Intervjuja na Prvem po deseti uri.


15.03.2017

Aleks Jakulin

Doktor Aleks Jakulin, profesor, raziskovalec in podjetnik, ki si je že pri desetih letih bolj kot kolo želel lastno podjetje. Doktoriral je iz računalništva, za doktorat o umetni inteligenci je pred dobrim desetletjem prejel nagrado evropskega združenja za umetno inteligenco za najboljše delo tisto leto. Kmalu zatem pa postal profesor statistike na univerzi Columbia v New Yorku. Zdaj vodi podjetje Ganxy in razvija orodja, ki omogočajo ustvarjalcem, da zaščitijo svoje pravice in živijo od lastnega dela. V poslovni svet se je vrnil, da bi ohranil stik s Slovenijo, ob tem ugotavlja, da pri nas veliko ljudi živi nad lastnimi zmožnostmi, da ne znamo z dialogom najti dobrih rešitev in da nas sedanji model socialne države pelje v pogubo. Izpostavlja tudi zanimivo recipročnost: »Če slovenska družba skrbi za akademike, morajo ti tudi skrbeti za prihodnost slovenske družbe.” Verjame v drugačno prihodnost svetovnega spleta, ki ga je treba iz rok velikih korporacij vrniti malim uporabnikom.


08.03.2017

“Vsi imajo interes po tej vojni, gre za velik orožarski posel”

Tina Zorman si je pred leti v Jemnu ustvarila družino. Ob začetku napadov Zalivskega sveta za sodelovanje, pobudnica katerih je Savdska Arabija, je državo zaradi skrbi za svojo varnost in varnost otrok zapustila. Zdaj dogajanje v Jemnu, ki je tudi ena od najrevnejših držav na svetu, spremlja od daleč, prek informacij, ki jih dobi od moževe družine in od prijateljev.


01.03.2017

Ana Roš

Ani Roš uspehi v svetu sodobne gastronomije niso tuji. Njeno najnovejše priznanje, najboljša kuharska mojstrica na svetu po izboru akademije 50 najboljših restavracij, jo je dokončno zapisalo na gostronomski zemljevid sveta. Ana Roš, ki je v kuhinji Hiše Franko v Kobaridu pred 15-imi leti začela ustvarjati prve jedi in se pravzaprav učiti kuharskih veščin, je v kuhinjo pripeljala ljubezen do moškega, tam pa se je razvila tudi ljubezen do ustvarjanja kulinaričnih presežkov. Najboljša kuharska mojstrica Ana Roš bo gostja tokratnega intervjuja. Pripravlja Urška Henigman.


22.02.2017

Silvo Karo – 11. festival gorniškega filma

V teh dneh že 11. leto zapovrstjo v slovenskih izbranih kinodvoranah poteka mednarodni Festival gorniškega filma. Letos ta na ogled postavlja 44 filmov o gorskih športih, naravi, avanturi in o gorski kulturi, znova tudi s slovenskimi filmi in na več lokacijah, kot v minulih izvedbah, s čimer organizatorji želijo to zvrst filma še bolj približati splošnemu, ne le goram zapisanemu občinstvu. Del festivala so tudi zgodbe šestih predavateljev. Sredi 11. festivala gorniškega filma se nam bo v oddaji Intervju pridružil njegov direktor Silvo Karo, s katerim bomo spregovorili o letošnjem programu, o sami organizaciji tako velikega filmskega dogodka in vlogi tovrstnega filma pri nas ter o tem, kakšen ugled si je festival skozi leta pridobil tako med filmskimi ustvarjalci, kot tudi med občinstvom.


15.02.2017

Dr. Tomaž Grušovnik

Ljudje na leto samo v prehranske namene zakoljemo 53 milijard kopenskih živali. Če k temu dodamo še morske živali, se številka povzpne na osupljivih 150 milijard. Zdi se, da imajo živali za nas neko uporabno vrednost, včasih pa tudi te ne, v vsakem primeru pa si kot samoumevno jemljemo pravico, da razpolagamo z njihovimi življenji. S tega vidika ni presenetljivo, da tudi etika svoje področje večinoma strogo omejuje na odnose med ljudmi. Povsem neutemeljeno, je prepričan filozof dr. Tomaž Grušóvnik, docent na Pedagoški fakulteti in znanstveni sodelavec na Institutu za filozofske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, ki se je tem vprašanjem posvetil v knjigi Etika živali. O etičnosti našega odnosa do živali in o etiki pri živalih je z dr. Tomažem Grušovnikom pogovarjala Nina Slaček.


08.02.2017

Barbara Hieng Samobor

Za diplomsko režijo Cankarjevega Pohujšanja v dolini Šentflorjanski je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Bila je svobodna umetnica, režirala je v SNG Drama v Ljubljani, Mestnem gledališču ljubljanskem in v kranjskem Prešernovem gledališču. Kasneje jo je pritegnil svet lutk, zdaj pa že 10 let želi gledalcem ponuditi najbolje kot direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega. Barbara Hieng Samobor živi gledališče že vse življenje, nekaj drobcev iz mozaika svojega gledališkega življenja pa nam bo zaupala v tokratni oddaji Intervju.


01.02.2017

Intervju - Radio

V Sloveniji po podatkih iz Registra raka RS vsako leto na novo zboli za rakom več kot 13.200 ljudi, umre pa jih več kot 5.800. Velika večina rakov - približno 80 odstotkov - se pojavlja po naključju, jasnega vzroka za njihov nastanek ne poznamo, preostalih 20 odstotkov rakov pa je dednih. Rak je najpogostejši pri ljudeh, starejših od 50 let. Ob svetovnem dnevu boja proti raku, 4. februarju, smo v oddajo Intervju povabili predsednico Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije in podpredsednico Združenja za redke bolezni Slovenije Majdo Slapar. Nekdanja bolnica aktivno sodeluje v vseh programih Društva, ki v podporo bolnikov deluje že 22 let. Iz njene osebne zgodbe bomo izvedeli, kako dragocena je pomoč bolnikom, ki zbolijo za rakom, in njihovim svojcem, kakšne programe izvajajo in kako se v društvu zavzemajo za povečanje števila prostovoljnih darovalcev krvotvornih matičnih celic, saj je presaditev danes eden od učinkovitejših, pri nekaterih boleznih pa sploh edini možni način zdravljenja. Z gostjo Majdo Slapar se bo pogovarjala Petra Medved.


25.01.2017

Vinko Moederndorfer

Lani jeseni je z delom začela nova sestava Upravnega odbora Prešernovega sklada. Prejšnji teden, ko so bila javnosti sporočena imena letošnjih lavreatov, smo lahko videli prve sadove njenega dela. Pozornost javnosti je bila seveda upravičeno usmerjena predvsem k ustvarjalnemu opusu prejemnikov »velike« in »male« Prešernove nagrade, toda pozornim ni ušlo, da še noben Upravni odbor doslej imen nagrajencev ni razkril več tednov vnaprej. Je to pravzaprav tiho priznanje, da je pri nagradah dandanes najpomembneje to, da imajo mediji dovolj časa, da javnosti ustrezno predstavijo delo nagrajenih ustvarjalcev? Ob tem se menda lahko tudi vprašamo, ali večino slovenskih medijev in njihovih odjemalcev umetnost sploh še zanima? – No, obenem pa prav ta čas poteka tudi javna razprava o spremembah zakona o Prešernovih nagradah, ki naj bi med drugim omogočile, da bodo v prihodnje to visoko priznanje prejemali ne le umetniki, ampak tudi direktorji, programski vodje in menedžerji kulturnih institucij ... Gre tu za mešanje hrušk in jabolk, za devalvacijo same umetnosti ali, nasprotno, za priznanje, da umetniki pravzaprav precej težko ustvarjajo, če nekdo drug ne bdi nad delovanjem ključne kulturne infrastrukture? – Vprašanj, povezanih s Prešernovimi nagradami, je torej veliko. Na njih je odgovarjal predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, režiser, dramatik in pisatelj, Vinko Möderndorfer. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. Foto: RTV SLO


18.01.2017

Prof. dr. Bojan Pretnar

Prof. dr. Bojan Pretnar velja za prominentnega strokovnjaka na področju intelektualne lastnine ne le pri nas, temveč tudi v tujini. Bil je prvi direktor Republiškega urada za intelektualno lastnino in pogajalec s tega področja v pridružitvenem procesu Slovenije k Evropski uniji. Z glasnim zagovarjanjem zaščite lipicancev z geografsko označbo je postal trn v peti Avstrijcem, se zaradi tega umaknil iz svojih položajev v Sloveniji in za nekaj let odšel delat na Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino v Ženevo. O medsosedskih sporih glede geografskih označb, tudi o zadnjem glede terana in globalnih patentnih bojih ter vse večjem pomenu intelektualne lastnine, se bomo s Bojanom Pretnarjem pogovarjali v sredinem Intervjuju.


11.01.2017

Prof. dr. Peter Krečič

Znanstveno je preučeval slovensko umetnost in posebej arhitekturo 19. in 20. stoletja ter umetnostno kritiko v času med vojnama. V sedemdesetih letih se je posvečal pretežno vprašanjem slovenske zgodovinske avantgarde v njenih evropskih okvirih, v osemdesetih in devetdesetih pa se je ukvarjal s preučevanjem življenja in dela arhitekta Jožeta Plečnika. Prof. dr. Peter Krečič, ki velja za največjega poznavalca velikana slovenske in evropske arhitekture pri nas, bo ob 60. obletnici njegove smrti in ob pričetku letošnjega Plečnikovega leta gost v oddaji Intervju.


04.01.2017

Dr. Jure Leskovec

Doktor Jure Leskovec je profesor računalništva na prestižni Univerzi Stanford v Združenih državah Amerike. Ukvarja se z analizo podatkov, ki jih v svetu povezanih naprav beležijo številni senzorji, hkrati pa jih s svojim vedenjem na spletu množimo tudi uporabniki. O podobi sveta, ki jo izrisujejo podatki, delu na Stanfordu, življenju v Silicijevi dolini, raziskovanju družbenih omrežjih, grdem vedenju na spletu in sobivanju z umetno inteligenco v tokratnem intervjuju. Doktorja Jureta Leskovca je pred mikrofon med njegovim obiskom v Sloveniji povabila Urška Henigman. foto: wikimedia


04.01.2017

Intervju - Radio

Doktor Jure Leskovec je profesor računalništva na prestižni Univerzi Stanford v Združenih državah Amerike. Ukvarja se z analizo podatkov, vse od jezikoslovja pa do tehnike, zelo dobro pozna tudi delovanje družbenih omrežjih. O delu na Stanfordu, življenju v Silicijevi dolini, raziskovanju družbenih omrežjih, grdem vedenju na spletu in sobivanju z umetno inteligenco v tokratnem intervjuju. Doktorja Jureta Leskovca je pred mikrofon povabila Urška Henigman.


28.12.2016

Mateja Stare, prva slovenska medicinska sestra, ki se je pridružila Zdravnikom brez meja

Prva slovenska medicinska sestra, ki se je pridružila Zdravnikom brez meja.


21.12.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


14.12.2016

Intervju - Radio

˝V življenju ne iščem več varnih zavetij, ampak tista manj varna, kjer ljudje potrebujejo pomoč.˝ To so besede mikrobiologinje, športne trenerke in predvsem humanitarke Savine Goličnik. Je idejna vodja projekta Božiček za en dan, prek katerega je leta 2012 s pomočjo dobrodelnih posameznikov obdarila 225 revnih otrok, letos - predvsem zaradi dobre promocije prek socialnih omrežij - pa že skoraj 10.000. S projektom in za projekt zadnji mesec živi dobesedno 24 ur na dan. Savina Goličnik bo gostja sredinega Intervjuja na Prvem po deseti.


07.12.2016

mag. Janko Boštjančič

Aktualni pogovori z gosti.


30.11.2016

Dr. Mateja Kožuh Novak

Zadnje tedne smo priča nazornim prikazom nebrzdanega razmetavanja zdravstvenega denarja na eni in omalovaževanja pravic pacientov na drugi strani, pa tudi absurdnim zahtevam sindikata zdravnikov, ki bi iz javnega sektorja izvzel plače, katerih financiranje bi ostalo v varni javni blagajni. V sredinem intervjuju ob 10.15 se bomo o stanju v slovenskem zdravstvu pogovarjali z dr. Matejo Kožuh Novak, ki trdi, da imajo vse niti v rokah štirje lobiji – farmacevtski, zdravniški, zavarovalniški in dobaviteljski.


Stran 21 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov