Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Laura Unuk

11.10.2017

Je prva in edina slovenska šahovska prvakinja, pa še ni stara 18 let. Na mladinskih evropskih in svetovnih šahovskih prvenstvih je osvojila 10 medalj, pred dnevi se je iz Urugvaja vrnila z drugim naslovom mladinske šahovske prvakinje (prvega je dobila pri 14. letih), kar ni uspelo še nobenemu slovenskemu šahistu. Dobra igra na tem prvenstvu ji je prinesla tudi drugo osvojeno normo za naziv šahovske velemojstrice. A ta naziv sodi med kratkoročne cilje naše tokratne gostje Intervjuja – Laura Unuk ima v šahu še bolj ambiciozne načrte. Igrati je začela v Šahovskem klubu Komenda, zdaj igra za Šahovski klub Ljubljana, trenutno jo dosežki v ženski svetovni konkurenci uvrščajo na 10. mesto med dekleti do 18 let in na 96. med članicami. Med sto najboljših šahistk na svetu je prišla ta mesec. Več o ciljih slovenske šahistke, ki najbolj uživa v standardnem šahu, o njeni športni poti in samem šahu, izveste v radijski oddaji Intervju.

"Vsako partijo grem na zmago." Pogovor z najboljšo slovensko šahistko, ki se je s prvim mestom na zadnjem mladinskem svetovnem šahovskem prvenstvu uvrstila med 100 najboljših šahistk na svetu.

Je prva in edina slovenska šahovska prvakinja, pa še ni stara 18 let. Na mladinskih evropskih in svetovnih šahovskih prvenstvih je osvojila 10 medalj, pred dnevi se je iz Urugvaja vrnila z drugim naslovom mladinske šahovske prvakinje (prvega je dobila pri 14. letih), kar ni uspelo še nobenemu slovenskemu šahistu. Dobra igra na tem prvenstvu ji je prinesla tudi drugo osvojeno normo za naziv šahovske velemojstrice. A ta naziv sodi med kratkoročne cilje naše tokratne gostje Intervjuja – Laura Unuk ima v šahu še bolj ambiciozne načrte: doseči moške mojstrske nazive in zmagati v svetovni ženski članski konkurenci. Trenutno jo dosežki v ženski svetovni konkurenci uvrščajo na 10. mesto med dekleti do 18 let in na 96. med članicami. Med sto najboljših šahistk na svetu, kar je velik uspeh, je prišla ta mesec prav zaradi dobrega igranja na svetovnem prvenstvu. Tam je v prvem krogu zabeležila zmago, v drugem poraz, kar pa jo je le še bolj motiviralo – v nadaljevanju je osemkrat zmagala in v zadnji partiji, ki ni odločala o ničemer več, saj je postala prvakinja že krog pred koncem turnirja, remizirala.

Njen borben odnos do tekmovanja in miselnost, da prva izgubljena bitka še ne pomeni poraza, najbrž več povesta o njeni osebnosti kot o njenem šahovskem znanju. Pa je Laura Unuk neustrašna, vztrajna in bojevita tudi v življenju?

“Sem zelo zelo tekmovalna, kot se je videlo tudi v rezultatih. (…) Vsako partijo grem na zmago, kakor tudi v življenju.”

Lauro Unuk je v svet šaha popeljal dedek. Šah je bila takrat igra, preživljanje prostega časa, ki pa je v njej že takoj premudila to tekmovalnost: “Takrat sem dobila okus, kakšna je ta igra. In si zadala tudi cilj, da dedka premagam.” In ga čez čas tudi je. Šah je igrala v krožku na osnovni šoli, bila nato članica Šahovskega kluba Komenda, zdaj igra za Šahovski klub Ljubljana. Ko ji čas in treningi dovoljujejo, nastopi tudi v šahovski ekipi Gimnazije Bežigrad. V 1. letniku športnega oddelka so jo profeosrji in sošolci še spraševali, kaj dela v športnem oddelku, če igra šah. A že isto leto je prvič postala mladinska svetovna prvakinja in začeli so jo gledati drugače. V srednji šoli se je začela resneje ukvarjati tudi s telesno pripravljenostjo; teče in hodi v fitnes.

Šah postane šport, ko začneš tekmovati, hoditi na več ur trajajoče turnirje in ko začneš preučevati igro, otrvoritve, končnice, je prepričana.

“Šah je kategorija sama zase, je nekaj posebnega. Ima vse tekmovalne vrline: nervoza pred tekmovanjem, želja po zmagi, to je ta športna stran. Ni sicer fizični šport, je pa miselni. Je zelo zelo psihično naporen, saj lahko ena šahovska partija traja 5, 6 ur, samo sedenja in razmišljanja za šahovnico, preračunavanja … Moram povedati, da sem po kakšni zahtevni partiji tako utrujena, da vidim samo posteljo.” 

 

 


Laura Unuk

11.10.2017

Je prva in edina slovenska šahovska prvakinja, pa še ni stara 18 let. Na mladinskih evropskih in svetovnih šahovskih prvenstvih je osvojila 10 medalj, pred dnevi se je iz Urugvaja vrnila z drugim naslovom mladinske šahovske prvakinje (prvega je dobila pri 14. letih), kar ni uspelo še nobenemu slovenskemu šahistu. Dobra igra na tem prvenstvu ji je prinesla tudi drugo osvojeno normo za naziv šahovske velemojstrice. A ta naziv sodi med kratkoročne cilje naše tokratne gostje Intervjuja – Laura Unuk ima v šahu še bolj ambiciozne načrte. Igrati je začela v Šahovskem klubu Komenda, zdaj igra za Šahovski klub Ljubljana, trenutno jo dosežki v ženski svetovni konkurenci uvrščajo na 10. mesto med dekleti do 18 let in na 96. med članicami. Med sto najboljših šahistk na svetu je prišla ta mesec. Več o ciljih slovenske šahistke, ki najbolj uživa v standardnem šahu, o njeni športni poti in samem šahu, izveste v radijski oddaji Intervju.

"Vsako partijo grem na zmago." Pogovor z najboljšo slovensko šahistko, ki se je s prvim mestom na zadnjem mladinskem svetovnem šahovskem prvenstvu uvrstila med 100 najboljših šahistk na svetu.

Je prva in edina slovenska šahovska prvakinja, pa še ni stara 18 let. Na mladinskih evropskih in svetovnih šahovskih prvenstvih je osvojila 10 medalj, pred dnevi se je iz Urugvaja vrnila z drugim naslovom mladinske šahovske prvakinje (prvega je dobila pri 14. letih), kar ni uspelo še nobenemu slovenskemu šahistu. Dobra igra na tem prvenstvu ji je prinesla tudi drugo osvojeno normo za naziv šahovske velemojstrice. A ta naziv sodi med kratkoročne cilje naše tokratne gostje Intervjuja – Laura Unuk ima v šahu še bolj ambiciozne načrte: doseči moške mojstrske nazive in zmagati v svetovni ženski članski konkurenci. Trenutno jo dosežki v ženski svetovni konkurenci uvrščajo na 10. mesto med dekleti do 18 let in na 96. med članicami. Med sto najboljših šahistk na svetu, kar je velik uspeh, je prišla ta mesec prav zaradi dobrega igranja na svetovnem prvenstvu. Tam je v prvem krogu zabeležila zmago, v drugem poraz, kar pa jo je le še bolj motiviralo – v nadaljevanju je osemkrat zmagala in v zadnji partiji, ki ni odločala o ničemer več, saj je postala prvakinja že krog pred koncem turnirja, remizirala.

Njen borben odnos do tekmovanja in miselnost, da prva izgubljena bitka še ne pomeni poraza, najbrž več povesta o njeni osebnosti kot o njenem šahovskem znanju. Pa je Laura Unuk neustrašna, vztrajna in bojevita tudi v življenju?

“Sem zelo zelo tekmovalna, kot se je videlo tudi v rezultatih. (…) Vsako partijo grem na zmago, kakor tudi v življenju.”

Lauro Unuk je v svet šaha popeljal dedek. Šah je bila takrat igra, preživljanje prostega časa, ki pa je v njej že takoj premudila to tekmovalnost: “Takrat sem dobila okus, kakšna je ta igra. In si zadala tudi cilj, da dedka premagam.” In ga čez čas tudi je. Šah je igrala v krožku na osnovni šoli, bila nato članica Šahovskega kluba Komenda, zdaj igra za Šahovski klub Ljubljana. Ko ji čas in treningi dovoljujejo, nastopi tudi v šahovski ekipi Gimnazije Bežigrad. V 1. letniku športnega oddelka so jo profeosrji in sošolci še spraševali, kaj dela v športnem oddelku, če igra šah. A že isto leto je prvič postala mladinska svetovna prvakinja in začeli so jo gledati drugače. V srednji šoli se je začela resneje ukvarjati tudi s telesno pripravljenostjo; teče in hodi v fitnes.

Šah postane šport, ko začneš tekmovati, hoditi na več ur trajajoče turnirje in ko začneš preučevati igro, otrvoritve, končnice, je prepričana.

“Šah je kategorija sama zase, je nekaj posebnega. Ima vse tekmovalne vrline: nervoza pred tekmovanjem, želja po zmagi, to je ta športna stran. Ni sicer fizični šport, je pa miselni. Je zelo zelo psihično naporen, saj lahko ena šahovska partija traja 5, 6 ur, samo sedenja in razmišljanja za šahovnico, preračunavanja … Moram povedati, da sem po kakšni zahtevni partiji tako utrujena, da vidim samo posteljo.” 

 

 


18.05.2016

Matevž Čelik, direktor MAO

V sredin Intervju na Prvem smo povabili Matevža Čelika, arhitekta, raziskovalca in avtorja. Soustanovitelj in dolgoletni urednik spletnega portala Trajekt.org se je podpisal tudi pod monografijo New architecture in Slovenia, ki je prvi prerez sodobne slovenske arhitekture namenjen tujemu trgu. Od leta 2010 vodi Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki se pod njegovo taktirko lahko pohvali z odmevnimi razpravami, konferencami in razstavami. Ljubljanski Bienale oblikovanja je preobrazil v enega najzanimivejših oblikovalskih dogodkov. Zadnji dve leti opravlja tudi vlogo direktorja evropske platforme Future Architecture. Matevža Čelika je prav na mednarodni muzejski dan pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Peter Giodani/MAO


11.05.2016

Peter Slatnar

Te dni naj bi luč sveta zagledale na novo oblikovane smuči za oba najuspešnejša smučarska skakalca minule sezone. Sklenjen naj bi bil tudi končni dogovor med Elanom in cerkljanskim podjetnikom Petrom Slatnarjem o prevzemu skakalnega programa. Šok, ki ga je povzročila nedavna odločitev novih lastnikov begunjskega Elana, se je s tem polegel, slovenski in drugi orli bodo lahko še naprej skakali na slovenskih smučkah, znanje na tem področju ostaja doma. O podrobnostih, motivih in prihodnosti proizvodnje skakalnih smuči v sredinem Intervjuju s podjetnikom in inovatorjem Petrom Slatnarjem.


04.05.2016

Miloš Bavec

Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Ob tej priložnosti smo v goste povabili direktorja Geološkega zavoda Slovenije, geologa dr. Miloša Bavca. Foto: Nina Slaček


27.04.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


20.04.2016

dr. Andrej Ule

Avtomobil in pametni telefon; penicilin in dekodiranje človeškega genoma; enakost pred zakonom in javno šolstvo – vseh teh civilizacijskih dosežkov oziroma pridobitev bi slej ko prej ne bilo, ko bi na Zahodu družbe že nekaj stoletij ne gradili na trezni uporabi razuma, na metodičnem dvomu, na eksperimentalnem preverjanju, na znanstveni metodi. In vendar se v Evropi in Amerikah v zadnjih letih oziroma desetletjih dovolj opazno krepi proti-racionalističen sentiment. Zdi se namreč, da vse pogosteje, vse raje ugotavljamo, da obstajajo resnice in spoznanja, do katerih se z razsodno uporabo razuma pač ni mogoče dokopati. In da se, kdor v svojem življenju raje kakor na čustva, intuicijo ali vero stavi na razum, na nek način pravzaprav odreka samemu bistvu lastne človeškosti. Za dobro mero pa lahko kritiki racionalnosti vselej pokažejo še na holokavst in sodobna omrežja elektronskega nadzora – pojava, ki temeljita natanko na premišljeni uporabi tehnoloških sadov racionalistične civilizacije. Toda – kaj bi tu lahko bila alternativa? Si, denimo, pot iz trenutne ekološke, ekonomske in humanitarne krize res lahko utremo z opiranjem na vse tisto, kar je v človeku neracionalno? – Dr. Andrej Ule, predavatelj logike in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti, se že desetletja posveča vprašanjem, kot so: kolikšna je moč razuma; kako daleč dejansko sežejo spoznanja, do katerih se lahko dokoplje razum; nas bo znanost osvobodila prej kakor nas bo tehnologija zasužnjila?


13.04.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


06.04.2016

Esma Redžepova

Esma Redžepova Teodosievska, dama z mogočnim in čustvenim glasom, je pevka, ki je romsko tradicionalno glasbo postavila na svetovne odre. Borka za človekove pravice in humanitarka, je s pokojnim možem posvojila in glasbeno izobrazila 47 dečkov. Divo, za katero je več kot 60 let trajajoča glasbena pot, je Enisa Brizani obiskala v rodnem Skopju.


30.03.2016

Bernard Roth

Reševanje znanstvenih problemov, razvijanje novih inovativnih izdelkov, prenos ideje v realnost, vse to zahteva kreativen in domišljen pristop, če naj trud obrodi sadove. Da bi se na podoben način spopadli s težavami, ki nas pestijo v našem vsakdanjem življenju, nam običajno ne pride na misel. Toda nad rezultati bi bili navdušeni, je prepričan ameriški znanstvenik Bernard Roth, utemeljitelj in programski direktor stanfordskega Hasso Platter Institute of Design, bolj znanega kot »D.school«. Profesor Roth, ki je sicer eden od očetov sodobne robotike, je kreativnost in pravi pristop, ki je potreben za uspešno delo na enem področju uspešno prenesel na številna druga. Metoda kreativnega timskega dela, kot jo razvija d.school, je danes temelj za delo številnih inovativnih razvojnih podjetij po vsem svetu, predvsem seveda Silicijeve doline, lahko pa je tudi temelj uspešnega življenja, je prepričan Bernard Roth. Foto: Nina Slaček


23.03.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


16.03.2016

Jadran Lenarčič

Jadran Lenarčič je lani stopil v tretji mandat na čelu inštituta Jožefa Stefana. Ta osrednja znanstvenoraziskovalna ustanova sodi med uspešnejše v Evropi in je v mednarodnem prostoru tudi veliko bolj prepoznana in cenjena kot doma. Zato ni čudno, da je Lenarčič ob vsaki priložnosti zelo kritičen do kratkovidne politike in odnosa do znanosti, še zlasti do njenega potenciala v mladih, nadarjenih raziskovalcih. Ti so nebodigatreba, lahko pa bi bili paradni konji razvoja, je prepričan doktor elektrotehnike, ki je, preden je zasedel direktorsko mesto, opravljal raziskave na področju robotike. Še vedno predava tako na naših kot tudi na tujih univerzah. Je član inženirske akademije Slovenije in zaseda različne funkcije v mednarodnih organizacijah. Pravi, da je umetnik, ki deluje na znanstvenem področju. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikimedia Commons


16.03.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


09.03.2016

Dr. Anica Mikuš Kos

Specialistka otroške psihiatrije, premore neprecenljive izkušnje iz prakse, saj že dobri dve desetletji humanitarno deluje v kriznih območjih po vsem svetu. Dr. Mikuš Kosova, ki je kot otrok sama preživela vihro 2. svetovne vojne, pri svojih dobrih 80. letih na terenu še vedno vodi programe psihosocialne pomoči otrokom beguncem na kriznih območjih, med drugim (le v zadnjem času) v Kurdistanu, Afganistanu in Gazi. Njeno delo, pri katerem se usmerja v krepitev naravnih virov za obvladovanje težav, pa je bilo ključnega pomena tudi med vojno v Bosni in na Kosovu. Življenje je posvetila duševnemu zdravju otrok, med drugim je bila vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od upokojitve naprej pa velja za eno vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije.


02.03.2016

Ksenija Benedetti

Aktualni pogovori z gosti.


24.02.2016

Cvetana Rijavec

Cvetana Rijavec je letošnja prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju managementa. Kemijska inženirka, ki je postala uspešna direktorica s prepoznavnimi in prebojnimi poslovnimi rezultati. Soustvarjala je kultne slovenske blagovne znamke od prehrambne industrije do farmacije. Velika oboževalka matematike in ruskih literatov, ki govori šest jezikov. Cvetana Rijavec v sredinem intervjuju tudi o tem, zakaj so se potopila številna podjetja, kakšen je profil sodobnega slovenskega managerja in zakaj vodenje utemeljeno na ustrahovanju podrejenih dolgoročno ne prinaša uspeha. Po deseti na Prvem.


17.02.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


10.02.2016

Njena ekscelenca Sophie Honey

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je pred težavno odločitvijo ali naj ostane član Evropske unije. Premier David Cameron je o tem napovedal referendum, ki naj bi bil do konca leta 2017. Pred tem se britanski premier pogaja o reformah, ki jih zahteva njegova država, da bi ostala v Evropski uniji. O tem bodo razpravljali tudi na vrhu Evropske unije prihodnji teden. O britanskih predlogih v oddaji Sredin intervju govori veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji njena ekscelenca Sophie Honey. Vprašali smo jo tudi o britanskih pogledih na migracije oz. begunsko krizo in o reševanju perečih sporov na Bližnjem vzhodu.


27.01.2016

Matjaž Gruden

Matjaž Gruden je direktor za strateško načrtovanje pri Svetu Evrope, mednarodni organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti? Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben - o vsem tem v pogovoru z Matjažem Grudnom, ki ga je minuli teden v Strasbourgu pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.


20.01.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


13.01.2016

Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana

Leto 2015 je bilo za slovenski turizem izjemno - število tujih turistov je bilo lani največje, odkar živimo v samostojni Sloveniji. Enako velja za naše glavno mesto, ki niza ugodne številke že dolga leta, z letošnjim letom pa prevzema tudi naziv Zelene prestolnice Evrope. Turistični razvoj Ljubljane je očiten, a pomisleki ostajajo: v kolikšni meri so ugodne številke posledica negotovih ekonomskih in političnih razmer v nekaterih tradicionalno turističnih deželah? Kako ob vse večjem številu obiskovalcev ohraniti kvaliteto življenja meščanov? Kaj je cilj Ljubljane: masovni ali butični turizem? In ne nazadnje, kako lahko Ljubljana naziv Zelene prestolnice Evrope kar najbolje izkoristi? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana.


Stran 23 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov