Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Slovenci mislimo, da bomo za slovenščino največ naredili, če bomo po zgledu prejšnjih stoletij obupovali nad njeno usodo. Ta negativistični pristop k jeziku na vsak način ni dober.
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, ta hip pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Slovenski prastrah pred tem, da bo slovenski jezik izginil, je še vedno živ. Nekdaj je bila krivec nemščina, danes zaradi novodobnega elektronskega programja angleščina. Dr. Kozma Ahačič se za prihodnost slovenščine ne boji:
“Številne tuje besede izginejo enako hitro, kakor vanj pridejo. In to preprosto zato, ker se spreminja stvarnost okoli nas. Dolgo smo debatirali o tem, ali naj rečemo CD ali naj rečemo zgoščenka, danes pa zgoščenk skorajda ni več.”
Jezik se, kot pravi, spreminja tako hitro, kot se spreminja svet. Ta pa se vrti hitreje, kot se je nekdaj:
“Ni samo jezik tisti, ki oblikuje našo stvarnost. Prevečkrat pozabljamo, da tudi stvarnost zelo oblikuje naš jezik. Jezik ne sprejema novih besed kar tako. Sprejema jih zato, ker se spreminja stvarnost okrog nas. Razvoj jezika je vedno pogojen tudi z razvojem stvarnosti.”
Dr. Ahačič je med drugim idejni vodja in urednik spletnega jezikovnega portala Fran, ki danes združuje že več kot 30 slovarjev, število obiskov portala se meri v milijonih:
“Niti pomisliti si nismo upali, da bo Fran doživel tako velik odziv in da je navsezadnje postal tudi eden največjih in najkakovostnejših tovrstnih portalov na svetu.”
Tudi avtohtonim govorcem slovenščine se slovnične napake nemalokrat prikradejo v izgovorjene in pisane besede ter povedi, kar pa jezikoslovcev ne moti do tolikšne mere, kot bi si predstavljali:
“Večkrat se mi zgodi, da govorim z ljudmi in mi rečejo: Joj, zdaj moramo pa govoriti lepšo slovenščino, ker je med nami jezikoslovec. Ampak v resnici ni tako. Za jezikoslovca je vsaka slovenščina lepa. Tudi sleng. Tudi pokrajinsko zelo zaznamovan pogovorni jezik in razni mestni govori. V resnici nam je prav to zanimivo. Jezikoslovci si želimo jezik opazovati v realnem okolju.”
Čeprav nagrade in priznanja za raziskovalno delo godijo in znanstveniki s svojimi izumi, proizvodi, domislicami pogosto izboljšujejo kakovost naših življenj, je ideja o tem, da bi raziskovalci dosegali raven priljubljenosti športnikov ali estradnikov, nerealna:
“Mislim, da si znanstveniki v prvi vrsti želimo biti neopaženi. Znanost namreč za svoje delovanje potrebuje mir. Res pa je, da so trenutno okoliščine do takšne mere nenaklonjene znanosti, da moramo znanstveniki od časa do časa tudi enostavno dvigniti glas. V Sloveniji je znanost krepko podhranjena.”
To je le nekaj misli pisatelja, pesnika, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja dr. Kozme Ahačiča. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora z dr. Ahačičem, tudi predstojnikom Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU.
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Slovenci mislimo, da bomo za slovenščino največ naredili, če bomo po zgledu prejšnjih stoletij obupovali nad njeno usodo. Ta negativistični pristop k jeziku na vsak način ni dober.
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, ta hip pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Slovenski prastrah pred tem, da bo slovenski jezik izginil, je še vedno živ. Nekdaj je bila krivec nemščina, danes zaradi novodobnega elektronskega programja angleščina. Dr. Kozma Ahačič se za prihodnost slovenščine ne boji:
“Številne tuje besede izginejo enako hitro, kakor vanj pridejo. In to preprosto zato, ker se spreminja stvarnost okoli nas. Dolgo smo debatirali o tem, ali naj rečemo CD ali naj rečemo zgoščenka, danes pa zgoščenk skorajda ni več.”
Jezik se, kot pravi, spreminja tako hitro, kot se spreminja svet. Ta pa se vrti hitreje, kot se je nekdaj:
“Ni samo jezik tisti, ki oblikuje našo stvarnost. Prevečkrat pozabljamo, da tudi stvarnost zelo oblikuje naš jezik. Jezik ne sprejema novih besed kar tako. Sprejema jih zato, ker se spreminja stvarnost okrog nas. Razvoj jezika je vedno pogojen tudi z razvojem stvarnosti.”
Dr. Ahačič je med drugim idejni vodja in urednik spletnega jezikovnega portala Fran, ki danes združuje že več kot 30 slovarjev, število obiskov portala se meri v milijonih:
“Niti pomisliti si nismo upali, da bo Fran doživel tako velik odziv in da je navsezadnje postal tudi eden največjih in najkakovostnejših tovrstnih portalov na svetu.”
Tudi avtohtonim govorcem slovenščine se slovnične napake nemalokrat prikradejo v izgovorjene in pisane besede ter povedi, kar pa jezikoslovcev ne moti do tolikšne mere, kot bi si predstavljali:
“Večkrat se mi zgodi, da govorim z ljudmi in mi rečejo: Joj, zdaj moramo pa govoriti lepšo slovenščino, ker je med nami jezikoslovec. Ampak v resnici ni tako. Za jezikoslovca je vsaka slovenščina lepa. Tudi sleng. Tudi pokrajinsko zelo zaznamovan pogovorni jezik in razni mestni govori. V resnici nam je prav to zanimivo. Jezikoslovci si želimo jezik opazovati v realnem okolju.”
Čeprav nagrade in priznanja za raziskovalno delo godijo in znanstveniki s svojimi izumi, proizvodi, domislicami pogosto izboljšujejo kakovost naših življenj, je ideja o tem, da bi raziskovalci dosegali raven priljubljenosti športnikov ali estradnikov, nerealna:
“Mislim, da si znanstveniki v prvi vrsti želimo biti neopaženi. Znanost namreč za svoje delovanje potrebuje mir. Res pa je, da so trenutno okoliščine do takšne mere nenaklonjene znanosti, da moramo znanstveniki od časa do časa tudi enostavno dvigniti glas. V Sloveniji je znanost krepko podhranjena.”
To je le nekaj misli pisatelja, pesnika, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja dr. Kozme Ahačiča. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora z dr. Ahačičem, tudi predstojnikom Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU.
Saša J. Mächtig sodi med najpomembnejše slovenske ustvarjalce na področju industrijskega oblikovanja. Kdo ne pozna njegovih kioskov, ki so v drugi polovici 20. stoletja zaznamovali podobo ne le slovenskih, temveč tudi drugih mest po svetu. Mächtig je bil leta 1984 eden od ustanoviteljev oblikovalskega študija na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Aktiven je bil tudi kot član izvršnih odborov strokovnih organizacij za industrijsko oblikovanje ICSID in CUMULUS, bil je med aktivnimi pobudniki in organizatorji 17. svetovnega kongresa ICSID leta 1992 v Ljubljani. Spodbujal je razprave in poudarjal pomembnost povezovanja znanja univerze z gospodarstvom in industrijo. Za Mächtigovo ustvarjanje je značilen sistemski pristop, saj so posamezni objekti pa tudi strategije vedno oblikovani kot del širšega sistema, ki se lahko razvija, raste in spreminja. Ta teden se v Muzeju arhitekture in oblikovanja odpira pregledna razstava, ki mu bo v celoti posvečena, in to je bilo tudi eno od izhodišč za Intervju, ki ga je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Borut Peterlin
Mednarodna organizacija Adra deluje v 130 državah sveta in skuša na devetih ključnih področijih pomagati milijonom ljudi. Njena slovenska izpostava, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, deluje od leta 2000, prostovoljci te ga društva pa so še posebej aktivni ob zadnjih dogodkih povezanih z migrant in begunci v Sloveniji. Kako ADRA in njeni prostovoljci delujejo, kako pomagajo ljudem v Sloveniji, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako vidijo begunsko krizo boste izvedeli v sredinem Intervjuju. Z gostjo, predsednico Humanitarnega društva Adra Slovenija Majo Ahac, se bo po deseti uri pogovarjal Robert Bogataj.
Peter Čeferin je odvetnik z najdaljšim poklicnim stažem v državi, doktor pravnih znanosti, ki že pol stoletja goji žlahtno tradicijo odvetništva, upornik in boem, ki je imel dobre karte že ob rojstvu, mojster karateja, in zadnja leta – tudi pisatelj. Advokatura in literatura sta si blizu, pa ne samo zato, ker so odvetniški spisi pogosto daljši od romanov. Doktor Čeferin ima raje kratke, zgoščene in satirično našpičene zgodbe, ob tem pa je prepričan, so dogodki v resničnem življenju velikokrat bolj neverjetni od opisov izmišljenih dogajanj v še tako šokantni literaturi. »100 sodnjiskih zgodb« v intervjuju z doktorjem Petrom Čeferinom, na Prvem.
"Milan Kučan je bil nepretrgoma več kot dve desetletji in še dolgo po izteku mandata daleč najbolj priljubljeni slovenski politik. Hkrati pa so ga sistematično in strupeno, mirno lahko zapišemo patološko, napadali njegovi politični nasprotniki pa tudi nekateri mediji." To je med drugim v predgovoru k svoji novi knjigi zapisal zgodovinar, Kučanov biograf, dr. Božo Repe. O pisanju biografije takšne osebnosti v okolju s politično kulturo, kot je slovenska, se bo pred izidom knjige Milan Kučan, prvi predsednik s profesorjem Repetom pogovarjal Andrej Stopar.
Slovensko etnološko društvo v letu 2015 praznuje 40 let. Na dan osrednjega praznovanja ob tej obletnici bomo v Intervjuju na Prvem gostili predsednico društva Anjo Serec Hodžar. Kakšna je vloga Slovenskega etnološkega društva in sorodnih društev v stroki in znanosti, kakšen pomen ima za širšo javnost? Kakšna je sploh vloga etnologije in etnologov pri nas, kako se je spreminjalo njihovo delo in delovanje društva skozi štiri desetletja? Se aplikativnost etnologije lahko pokaže tudi pri aktualnih dogodkih in trenutnem stanju družbe? Ta in druga vprašanja bo predsednici Slovenskega etnološkega društva Anji Serec Hodžar po deseti zastavila Andreja Čokl.
Aleš Špetič je glasnik digitalnih tehnologij. Zavzema se za večjo vključenost vseh v digitalno informacijsko družbo, izboljšavo digitalnih storitev in tehnologij ter opozarja na digitalno nepismenost, ki je posledica sistemskih napak. Kaj bi pomenila izguba internetne nevtralnosti za uporabnike in za internetno ekonomijo? Kaj pomeni razveljavitev dogovora o varnem pristanu med Evropsko komisijo in Združenimi državami Amerike? Kaj je narobe s slovensko e-upravo? O aktualnih izzivih digitalnega sveta se bo z Alešem Špetičem v tokratni oddaji Intervju pogovarjala Urška Henigman.
Doktor Ian Tattersall je mednarodno uveljavljeni paleoantropolog, ki raziskuje človeške fosile. Britanec že več kot 40 let živi v New Yorku, svoje terensko delo je opravljal na Madagaskarju, Vietnamu, Surinamu, Jemnu in Mauritiusu. Je promotor paleontologije človeka, še zlasti ga zanima izvor človeške kognicije. Napisal je več kot 15 knjig, v slovenščino imamo prevedeno njegovo delo: Po sledi fosilov - Kaj si mislimo, da vemo o človeški evoluciji? Barbara Belehar Drnovšek ga bo med drugim vprašala, kako pomembno je nedavno fosilno odkritje v zibelki človeštva v Južni Afriki, kaj vemo o novi vrsti homo naledi in kakšno razvojno pot bo ubral homo sapiens? Foto: Flickr
Ivan Kreft je doktor agronomskih znanosti in genetik. Dolgo vrsto let je bil profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, svojega znanja pa ni delil le slovenskim študentom, temveč tudi švedskim, kitajskim in japonskim. Vseskozi je pomembno vpet v mednarodni znanstveni svet, posebno tesno vez je stkal z vzhodom. Tam mu pravijo prof. Soba oziroma prof. Ajda, in to zato, ker je zajeten del svojega raziskovanja posvetil poljščini, ki je neločljiv del tudi slovenske identitete. Od leta je 2003 je redni član SAZU. Za svoje delo je dobil tudi priznanje ambasador znanosti. Akademika Ivana Krefta je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Jure Čokl
Simfonični orkester RTV Slovenija je tik pred odprtjem jubilejne, to je 60. sezone. S svojim vztrajnim, dolgotrajnim delom pomeni veliko gibalo slovenskega glasbenega življenja. Zadnjih deset let je šef dirigent našega orkestra, po rodu Kitajec, sicer pa izjemen svetovljan, maestro En Shao. En Shao je velik glasbenik z ostrim sluhom in z izjemno občutljivostjo za izvajalski korpus ter vsakega posameznika, ki v tem velikem zvočnem telesu soustvarja glasbo. En Shao dirigira mnogim svetovno priznanim orkestrom. Kakšen je njegov odnos do glasbenikov našega simfoničnega orkestra? Kako se pripravlja na izvedbe obsežnih partitur, ki zahtevajo ne le glasbeno, temveč širše kontekstualno razumevanje, pa absolutno koncentracijo. Kako čuti slovensko glasbeno snovanje v svetu klasike? Kakšen je njegov način življenja? In ne nazadnje, kako zmore tak človek, ki živi v svetu in je domala dnevno na poti, ostati v harmoniji z naravo. Vse to bo v sredinem intervjuju, tik pred odprtjem nove koncertne sezone Kromatika, razkril šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, maestro En Shao. Pripravlja Simona Moličnik.
Evropska organizacija za jedrske raziskave, bolj znana kot Cern, je v zadnjih letih postala izjemno prepoznavna. V veliki meri seveda zaradi odkritja Higgsovega bozona, izmuzljivega osnovnega delca, zaradi katerega so v Ženevi pravzaprav zgradili najdražji pospeševalnik delcev v zgodovini. Velike zasluge za ugled, ki ga danes uživa Cern tako med laično kot strokovno javnostjo, pa ima tudi mož, ki ga je zadnjih šest let vodil. Rolf-Dieter Heuer je mesto generalnega direktorja zasedel na začetku leta 2009, ko so bile razmere tam vse prej kot lahke. Novi pospeševalnik se je pokvaril, gospodarska kriza pa je že začela ogrožati nadaljnje financiranje raziskav. / Toda nepoboljšljivi optimist, kot sedeminšestdesetletnega nemškega fizika opisujejo kolegi, je očitno našel pravi recept. Z Rolfom Dieterjem Heuerjem sta se ob njegovem obisku Slovenije v okviru 27. Mednarodne konference fizike visokih energij pogovarjali Maja Ratej in Nina Slaček. Foto: Cern
Duhovnik Jože Plut je nekdanji specialec jugoslovanske ljudske armade, sodeloval je v vojni za Slovenijo, potem pa 16 let postavljal in vodil vojaški vikariat v slovenski vojski. Nedavno se je poslovil od tega položaja ter od vojske. Z njim smo se pogovarjali o osebnih in družbenih izzivih vojaškega duhovništva. Poklicali pa smo tudi našega sodelavca Saša Hribarja; opisal je sodelovanje z duhovnikom Plutom v vojni za Slovenijo. Pogovor je pripravil Aleksander Čobec.
Da našemu telesu občasno dobro dene razstrupljanje, je znano. Da moramo naš krvni obtok kdaj spodbuditi in da je koži koristen piling, tudi. Vse to na zelo preprost način dosežete suhim ščetkanjem, ki lahko postane vaš tedenski ritual. Sogovornik: Brane Klopčič, urednik spletnega portala Aromaterapija.si. Pripravlja: Andreja Čokl.
Na vrhuncu vročega poletja in počitniških migracij v sredinem Intervjuju ugotavljamo, ali je Slovenija prepoznavna turistična destinacija? Mar res slovenski turizem tržimo tako kot pred 40- timi leti? Bogdan Lipovšek manager, hotelir in izvrsten poznavalec turizma, ki je skoraj četrt stoletja vodil Grand hotel Union, se nato uprl tajkunskemu izčrpavanju podjetja, padel v nemilost lastnikov in bil naposled odpoklican z mesta direktorja. Kaj meni o slabi banki, ki je in spet ni največji hotelir na slovenskem? Bogdan Lipovšek, ki opozarja, da se pri nas ljudi vzgaja v grozljivem egoizmu, bo gost intervjuja po deseti na Prvem.
Neveljaven email naslov