Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Slovenci mislimo, da bomo za slovenščino največ naredili, če bomo po zgledu prejšnjih stoletij obupovali nad njeno usodo. Ta negativistični pristop k jeziku na vsak način ni dober.
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, ta hip pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Slovenski prastrah pred tem, da bo slovenski jezik izginil, je še vedno živ. Nekdaj je bila krivec nemščina, danes zaradi novodobnega elektronskega programja angleščina. Dr. Kozma Ahačič se za prihodnost slovenščine ne boji:
“Številne tuje besede izginejo enako hitro, kakor vanj pridejo. In to preprosto zato, ker se spreminja stvarnost okoli nas. Dolgo smo debatirali o tem, ali naj rečemo CD ali naj rečemo zgoščenka, danes pa zgoščenk skorajda ni več.”
Jezik se, kot pravi, spreminja tako hitro, kot se spreminja svet. Ta pa se vrti hitreje, kot se je nekdaj:
“Ni samo jezik tisti, ki oblikuje našo stvarnost. Prevečkrat pozabljamo, da tudi stvarnost zelo oblikuje naš jezik. Jezik ne sprejema novih besed kar tako. Sprejema jih zato, ker se spreminja stvarnost okrog nas. Razvoj jezika je vedno pogojen tudi z razvojem stvarnosti.”
Dr. Ahačič je med drugim idejni vodja in urednik spletnega jezikovnega portala Fran, ki danes združuje že več kot 30 slovarjev, število obiskov portala se meri v milijonih:
“Niti pomisliti si nismo upali, da bo Fran doživel tako velik odziv in da je navsezadnje postal tudi eden največjih in najkakovostnejših tovrstnih portalov na svetu.”
Tudi avtohtonim govorcem slovenščine se slovnične napake nemalokrat prikradejo v izgovorjene in pisane besede ter povedi, kar pa jezikoslovcev ne moti do tolikšne mere, kot bi si predstavljali:
“Večkrat se mi zgodi, da govorim z ljudmi in mi rečejo: Joj, zdaj moramo pa govoriti lepšo slovenščino, ker je med nami jezikoslovec. Ampak v resnici ni tako. Za jezikoslovca je vsaka slovenščina lepa. Tudi sleng. Tudi pokrajinsko zelo zaznamovan pogovorni jezik in razni mestni govori. V resnici nam je prav to zanimivo. Jezikoslovci si želimo jezik opazovati v realnem okolju.”
Čeprav nagrade in priznanja za raziskovalno delo godijo in znanstveniki s svojimi izumi, proizvodi, domislicami pogosto izboljšujejo kakovost naših življenj, je ideja o tem, da bi raziskovalci dosegali raven priljubljenosti športnikov ali estradnikov, nerealna:
“Mislim, da si znanstveniki v prvi vrsti želimo biti neopaženi. Znanost namreč za svoje delovanje potrebuje mir. Res pa je, da so trenutno okoliščine do takšne mere nenaklonjene znanosti, da moramo znanstveniki od časa do časa tudi enostavno dvigniti glas. V Sloveniji je znanost krepko podhranjena.”
To je le nekaj misli pisatelja, pesnika, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja dr. Kozme Ahačiča. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora z dr. Ahačičem, tudi predstojnikom Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU.
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Slovenci mislimo, da bomo za slovenščino največ naredili, če bomo po zgledu prejšnjih stoletij obupovali nad njeno usodo. Ta negativistični pristop k jeziku na vsak način ni dober.
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, ta hip pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Slovenski prastrah pred tem, da bo slovenski jezik izginil, je še vedno živ. Nekdaj je bila krivec nemščina, danes zaradi novodobnega elektronskega programja angleščina. Dr. Kozma Ahačič se za prihodnost slovenščine ne boji:
“Številne tuje besede izginejo enako hitro, kakor vanj pridejo. In to preprosto zato, ker se spreminja stvarnost okoli nas. Dolgo smo debatirali o tem, ali naj rečemo CD ali naj rečemo zgoščenka, danes pa zgoščenk skorajda ni več.”
Jezik se, kot pravi, spreminja tako hitro, kot se spreminja svet. Ta pa se vrti hitreje, kot se je nekdaj:
“Ni samo jezik tisti, ki oblikuje našo stvarnost. Prevečkrat pozabljamo, da tudi stvarnost zelo oblikuje naš jezik. Jezik ne sprejema novih besed kar tako. Sprejema jih zato, ker se spreminja stvarnost okrog nas. Razvoj jezika je vedno pogojen tudi z razvojem stvarnosti.”
Dr. Ahačič je med drugim idejni vodja in urednik spletnega jezikovnega portala Fran, ki danes združuje že več kot 30 slovarjev, število obiskov portala se meri v milijonih:
“Niti pomisliti si nismo upali, da bo Fran doživel tako velik odziv in da je navsezadnje postal tudi eden največjih in najkakovostnejših tovrstnih portalov na svetu.”
Tudi avtohtonim govorcem slovenščine se slovnične napake nemalokrat prikradejo v izgovorjene in pisane besede ter povedi, kar pa jezikoslovcev ne moti do tolikšne mere, kot bi si predstavljali:
“Večkrat se mi zgodi, da govorim z ljudmi in mi rečejo: Joj, zdaj moramo pa govoriti lepšo slovenščino, ker je med nami jezikoslovec. Ampak v resnici ni tako. Za jezikoslovca je vsaka slovenščina lepa. Tudi sleng. Tudi pokrajinsko zelo zaznamovan pogovorni jezik in razni mestni govori. V resnici nam je prav to zanimivo. Jezikoslovci si želimo jezik opazovati v realnem okolju.”
Čeprav nagrade in priznanja za raziskovalno delo godijo in znanstveniki s svojimi izumi, proizvodi, domislicami pogosto izboljšujejo kakovost naših življenj, je ideja o tem, da bi raziskovalci dosegali raven priljubljenosti športnikov ali estradnikov, nerealna:
“Mislim, da si znanstveniki v prvi vrsti želimo biti neopaženi. Znanost namreč za svoje delovanje potrebuje mir. Res pa je, da so trenutno okoliščine do takšne mere nenaklonjene znanosti, da moramo znanstveniki od časa do časa tudi enostavno dvigniti glas. V Sloveniji je znanost krepko podhranjena.”
To je le nekaj misli pisatelja, pesnika, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja dr. Kozme Ahačiča. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora z dr. Ahačičem, tudi predstojnikom Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU.
Vnet kulinarični raziskovalec, ki nakup kruha doživlja kot osebni poraz, saj ga sam peče že 15 let. Hrana je preveč pomembna, da je ne bi pripravljali sami, pravi. Je avtor kuharskega bloga kruhinvino, pa tudi čisto sveže kuharice Kuhinja za prave moške - Orodjarna. Kreativni direktor oglaševalske agencije, ki mu ustvarjalnost pride prav tudi pri kulinaričnih recenzijah za tednik Mladina in občasnem pripovedovanju v radijski mikrofon Radia Študent. Tokrat bo govoril v mikrofon 1. programa in razložil, zakaj ljudje, ki gledajo kuharske oddaje, ne kuhajo? Boštjan Napotnik, v sredo, v oddaji Intervju po 10. na Prvem! Voditeljica: Nadia Petauer
Italijanski filozof, politik in akademik Massimo Cacciari pri dopolnjenih sedemdesetih letih še vedno sodi med "poredne dečke" javnega življenja pri sosedih, saj brez dlake na jeziku ošvrkne kogarkoli in karkoli. Rojeni Benečan, nekdanji profesor estetike na tamkajšnji Fakulteti za arhitekturo, ugleden in ploden pisec filozofskih del, ustanovitelj fakultet in večkratni častni doktor je svojo politično pot začel na skrajni levici, toda zadnji mandat na mestu beneškega župana so mu zagotovili glasovi sredine. V zadnjih dveh desetletjih je mesto v laguni vodil celih dvanajst let - kot se sam pohvali, ga je v tem času izboljšal do neprepoznavnosti. Kljub temu pa so puščice, ki jih pošilja v vse smeri, še vedno ostre: do italijanskega političnega ustroja, evropske socialne demokracije in Evropske unije. Ta bi morala postati imperij in se odpovedati preživetemu vztrajanju pri moči nacionalnih držav, pravi. Eden najuglednejših Benečanov sodobnosti prof. dr. Massimo Cacciari bo gost Janka Petrovca v tokratni oddaji Intervju - 8. oktobra ob 10.10 na Prvem!
Pogovarjali se bomo z dr. Juretom Vidmarjem, predavateljem mednarodnega prava na Oxfordu, v Maastrichtu in v južnoafriški Pretorii. Med vprašanji, s katerimi se poglobljeno ukvarja zadnje mesece je tudi referendum o škotski neodvisnosti, ki se bo zgodil 18. Septembra. Z njim so povezana številna politološka, sociološka in pravna vprašanja, prav slednjim pa bomo posvetili osrednjo pozornost. Kaj lahko prinese škotska neodvisnost za mednarodno skupnost, kako je z državljanstvom in predvsem- obstankom v Evropski uniji? Kaj pa, če neodvisnost ne bo izglasovana? O aktualnih mednarodno-pravnih vprašanjih, s katerimi se ukvarja dr. Jure Vidmar v sredo po 10. uri na Prvem!
Letošnji julij ni postregel samo z nenavadno hladnim in mokrim vremenom, ampak si ga bomo žal zapomnili tudi po številnih letalskih nesrečah. Sestreljeno malezijsko letalo, nesreča tajvanskega in alžirskega letala ? Kljub temu pa letalski promet velja za najbolj varnega, piloti so visoko usposobljeni in vsak dan varno v zrak in nazaj na tla spravijo na tisoče letal. Odgovorno in zahtevno dela zahteva posebne ljudi, enega takih boste slišali v sredinem Intervjuju po deseti. Iztoka Kavčiča, kapitana inštruktorja, vodjo letalskega sektorja pri Adrii Airways in dolgoletnega pilota letala AIRBUS 320, je k pogovoru povabila Andreja Čokl.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je nedavno izdala prvo letno poročilo o svojem delu. V njem je zapisala, da je kršitev človekovih pravic vse več. Te se najpogosteje dogajajo najbolj ranljivim skupinam, med drugim otrokom, revnim, bolnim, nezaposlenim in drugačnim. Glede domnevnih kršitev pravic v sodnih postopkih pravnomočno obsojenemu Janezu Janši pa pravi, da ni dobila nobene prijave oziroma pobude za obravnavo tega primera. Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer je na Intervju povabil Boštjan Močnik.
Slavko Ivančič ni samo odličen pevec, ki je v svoji dolgi in uspešni glasbeni karieri prepeval s v skupinah Bazar, Casino Band in Faraoni, je tudi glasbeni pedagog, pianist, zadnji dve leti umetniški direktor festivala Melodije morja in sonca, pa umetniški vodja klape Solinar in velik ljubitelj nogometa. Letos praznuje dve pomembni obletnici - 40 let glasbenega delovanja in 60. rojstni dan. O vsem tem , se bo z njim pogovarjala Anja Rupel.
Dr. Joachim Gross je eden izmed okoli 100 zdravnikov s slovensko zdravniško licenco, ki imajo dodatno izobrazbo iz homeopatije. Ko se je pred petimi leti preselil v Koper in poleg nemške pridobil še slovensko licenco specialista medicine dela, svoje homeopatske prakse ni opustil, čeprav je vedel, da lahko licenco zaradi tega izgubi. Svojo kršitev pravil je letos marca kar sam prijavil na Etično komisijo slovenske Zdravniške zbornice. Z Dr. Joachimom Grossom se bo o življenju Bavarca v na Obali in o izzivih združevanja klasične medicine in homeopatije v Sloveniji in v Evropi pogovarjala Cirila Štuber.
Andra Pollak je bila stara dve leti, ko se je z družino iz rodne Slovenije preselila v kanadski Montreal. Po študiju prava na mednarodno priznani pravni univerzi McGill je postala odvetnica v Ontariu in bila leta 2008 imenovana za sodnico na višjem kanadskem sodišču v Torontu. Njena prednost je dvojezičnost, saj opravlja delo tako v angleščini kot francoščini. V Slovenijo jo je minuli teden pripeljala 2. Konferenca slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije, na kateri je govorila o jurisdikciji svojega sodišča in mednarodnih izzivih. Tokrat je prišla sama, pravi pa, da bi zelo rada kmalu znova pripeljala svoji hčerki in soproga. O pravu, delu, sodniški službi in Sloveniji, ki jo vedno nosi s seboj, se bo z Andro Pollak pogovarjala Mojca Delač.
Uršula Cetinski si bo pretekle štiri mesece, kolikor je trajal razpisno-izbirni postopek izbora za novega generalnega direktorja Cankarjevega doma, verjetno zapomnila za vse življenje. Čeprav je veljala za najverjetnejšo kandidatko, o končni odločitvi odgovornih ni bila prepričana. Pred njo je zahtevna naloga, saj bo morala največji slovenski kulturni hram po tridesetletnem direktorskem stažu Mitje Rotovnika popeljati v svoje obdobje. Bo nekdanji kulturni urednici Radia Študent, dramaturginji ljubljanske Koreodrame, ustanoviteljici festivala Mesto žensk, vodji gledališkega programa Cankarjevega doma in aktualni direktorici Slovenskega mladinskega gledališča uspelo? Izkušnje in vizije prave umetniške impresarijke bodo tema tokratnega Intervjuja z Uršulo Cetinski - v sredo, 11. junija, po 10. uri na Prvem!
Ko si je kupil prvo kolo si prav gotovo ni mislil, da bo čez nekaj let visoko dvignil roke na znameniti dirki po Italiji - Giru. Še posebej zato ne, ker je prve kolesarke kilometre nabiral na gorskem kolesu in že na prvi "dirki" osvojil 3. mesto. A gorsko kolo je pred štirimi leti zamenjal za cestno, lani na Kitajskem okusil prvo etapno zmago, v 21. etapi letošnjega Gira s ciljem v Trstu, pa premagal vse tekmece in postal prvi Slovenec, ki je dosegel etapno zmago na Giru. Rojeni sprinter profesionalne kolesarske ekipe Giant - Shimano, Luka Mezgec bo gost sredinega Intervjuja na Prvem programu radia Slovenija. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.
Neveljaven email naslov