Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Veronica Morfaw Kini

27.11.2019

V tokratni oddaji Intervju gostimo Veronico Morfaw Kini, predsednico nevladne humanitarne organizacije Združenja skupnih iniciativ vaških žena, ki je bila zasnovana pred skoraj 20. leti kot kmetovalska skupnost žensk v ruralnem območju SZ Kameruna na obrobju Bamende. Kljub temu, da kar dve tretjini afriških žensk deluje v agrarnem sektorju, se soočajo s številnimi težavami, ki izhajajo iz tradicionalnega pojmovanja spolov in patriarhalno zasnovanih družbenih odnosov. Sogovornica med drugim prihaja z območja, kjer že tri leta potekajo spopadi med anglofonskimi separatisti in vladno vojsko, kar hromi možnosti za humanitarno delo in še dodatno poslabšuje položaj žensk in otrok. Za svoje humanitarno delo je prejela več nagrad in tudi mednarodnih priznanj. O položaju žensk v kamerunski družbi, o njenem humanitarnem delu in o življenju na vojnem območju se bo z Veronico Kini pogovarjal Peter Močnik.

Kamerunska humanitarka o vojni v Kamerunu, za katero svet ne ve in o tem, zakaj je opolnomočena afriška ženska temelj svetle prihodnosti kontinenta

V tokratni oddaji Intervju gostimo Veronico Morfaw Kini, predsednico nevladne humanitarne organizacije Združenja skupnih iniciativ vaških žena, ki je bila zasnovana pred skoraj 20. leti kot kmetovalska skupnost žensk v ruralnem območju SZ Kameruna na obrobju Bamende. Kar dve tretjini afriških žensk deluje v agrarnem sektorju. Soočajo se s številnimi težavami, ki izhajajo iz tradicionalnega pojmovanja spolov in patriarhalno zasnovanih družbenih odnosov. Sogovornica med drugim prihaja z območja, kjer že tri leta potekajo spopadi med anglofonskimi separatisti in vladno vojsko, kar hromi možnosti za humanitarno delo in še dodatno poslabšuje položaj žensk in otrok. Za svoje humanitarno delo je prejela več nagrad in tudi mednarodnih priznanj.

“Ženske smo prve učiteljice. Smo prve negovalke. In če nismo opolnomočene, kako naj opravimo svoje delo? V Afriki nas ženske dojemajo skoraj kot stvari. Afriški moški ne razumejo, da je opolnomočena ženska koristna tudi zanje, saj tako lahko pride do učinkovite delitve nalog med spoloma. Opolnomočena ženska je ženska, ki lahko spreminja miselnost družbe, je etična in izobražena. Več kot je medsebojnega spoštovanja, bolje je za državo, za kontinent, za ves svet.” Veronica Kini

Zaradi močno zakoreninjenih tradicionalnih prepričanj v Kamerunu obstajajo tako nacionalni kot tradicionalni zakoni, ki so, po besedah sogovornice, lahko ovira pri procesu opolnomočenja žensk:

“Toda tradicija je tradicija. Če jo želimo spremeniti, se moramo tega lotiti počasi in preudarno. Na srečo imamo kar nekaj izobraženih voditeljev v tradicionalnih lokalnih svetih in nekateri od njih tudi tradicionalne zakone prilagajajo zahtevam časa. Tradicije ne morejo kar spremeniti, lahko jo pa preoblikujejo.”

Humanitarno delo njenega društva je pred tremi leti prekinila vojna, ki velja bržkone za najbolj nepoznan, nerazumljen in neslišan konflikt na planetu. Bilanca konflikta je daleč od spodbudne: Več kot 200 uničenih vasi, milijon razseljenih, skoraj 20 tisoč mrtvih.

“Ta boj se je pričel že dolgo nazaj. A ljudje si želje po večji avtonomiji niso upali izraziti na glas, ker so se bali. Pred tremi leti pa so se vendar pričeli protesti, najprej domačih učiteljev in odvetnikov. V anglofonski del Kameruna so namreč pošiljali učitelje iz frankofosnkega dela države, ki so predavali v francoščini. Pošiljali so denimo tudi svoje sodnike in porotnike. Ker jih ljudje niso razumeli, niso vedeli, zakaj so bili obsojeni, zakaj so pristali v zaporu. Pošiljali so tudi uradnike iz frankofonskega dela države in tudi del administrativnih postopkov je zato potekal v francoščini. Ker jih angleško govoreči niso razumeli, si lahko predstavljate, kakšen kaos je lahko nastal. Poleg tega se je v razvoj anglofonskega dela vlagalo manj. Zato so se zgodili protesti. A vojska je na mirne proteste odvetnikov in učiteljev odgovorila z orožjem. Začele so se aretacije in uboji. A vse to bi se dalo rešiti po mirni poti in ne s silo. Tako pa smo zdaj sredi državljanske vojne.”

Življenje ljudi na območju, kjer potekajo spopadi, se je po pričetku konflikta korenito spremenilo, pojasnjuje sogovornica:

“Dnevi niso lahki, stalno živimo v strahu. V strahu za svoje otroke, za moža, zase, za sosede. Streljanje ne pojenja. Ne predstavljam si, kako je tistim, ki se skrivajo v gozdu. Skrbi nas zanje. V gozdove pošiljamo hrano, oblačila, zdravila. Toda koliko časa še, to se sprašujem, kako dolgo še? Spim skoraj nič. Prav tako kot vse ostale matere. Gre za težak položaj, ki ga je težko opisati, če nisi tam in ne vidiš na lastne oči, kaj se dogaja. Travmatizirani smo.”

O konfliktu svetovni mediji skorajda ne poročajo. Odziva mednarodne skupnosti skorajda ni.

“Po mojem mnenju so organi mednarodne skupnosti diplomatski, ker jim to ustreza in ker imajo od tega koristi. Sumim, da imajo interese tudi v Kamerunu. Kakršnekoli že. In res je čudno, da o konfliktu v tujih medijih ni skorajda nobenih poročil. A upam, da pozabijo na svoje interese in zaščitijo ljudi, ki trpijo.” Veronica Kini


Veronica Morfaw Kini

27.11.2019

V tokratni oddaji Intervju gostimo Veronico Morfaw Kini, predsednico nevladne humanitarne organizacije Združenja skupnih iniciativ vaških žena, ki je bila zasnovana pred skoraj 20. leti kot kmetovalska skupnost žensk v ruralnem območju SZ Kameruna na obrobju Bamende. Kljub temu, da kar dve tretjini afriških žensk deluje v agrarnem sektorju, se soočajo s številnimi težavami, ki izhajajo iz tradicionalnega pojmovanja spolov in patriarhalno zasnovanih družbenih odnosov. Sogovornica med drugim prihaja z območja, kjer že tri leta potekajo spopadi med anglofonskimi separatisti in vladno vojsko, kar hromi možnosti za humanitarno delo in še dodatno poslabšuje položaj žensk in otrok. Za svoje humanitarno delo je prejela več nagrad in tudi mednarodnih priznanj. O položaju žensk v kamerunski družbi, o njenem humanitarnem delu in o življenju na vojnem območju se bo z Veronico Kini pogovarjal Peter Močnik.

Kamerunska humanitarka o vojni v Kamerunu, za katero svet ne ve in o tem, zakaj je opolnomočena afriška ženska temelj svetle prihodnosti kontinenta

V tokratni oddaji Intervju gostimo Veronico Morfaw Kini, predsednico nevladne humanitarne organizacije Združenja skupnih iniciativ vaških žena, ki je bila zasnovana pred skoraj 20. leti kot kmetovalska skupnost žensk v ruralnem območju SZ Kameruna na obrobju Bamende. Kar dve tretjini afriških žensk deluje v agrarnem sektorju. Soočajo se s številnimi težavami, ki izhajajo iz tradicionalnega pojmovanja spolov in patriarhalno zasnovanih družbenih odnosov. Sogovornica med drugim prihaja z območja, kjer že tri leta potekajo spopadi med anglofonskimi separatisti in vladno vojsko, kar hromi možnosti za humanitarno delo in še dodatno poslabšuje položaj žensk in otrok. Za svoje humanitarno delo je prejela več nagrad in tudi mednarodnih priznanj.

“Ženske smo prve učiteljice. Smo prve negovalke. In če nismo opolnomočene, kako naj opravimo svoje delo? V Afriki nas ženske dojemajo skoraj kot stvari. Afriški moški ne razumejo, da je opolnomočena ženska koristna tudi zanje, saj tako lahko pride do učinkovite delitve nalog med spoloma. Opolnomočena ženska je ženska, ki lahko spreminja miselnost družbe, je etična in izobražena. Več kot je medsebojnega spoštovanja, bolje je za državo, za kontinent, za ves svet.” Veronica Kini

Zaradi močno zakoreninjenih tradicionalnih prepričanj v Kamerunu obstajajo tako nacionalni kot tradicionalni zakoni, ki so, po besedah sogovornice, lahko ovira pri procesu opolnomočenja žensk:

“Toda tradicija je tradicija. Če jo želimo spremeniti, se moramo tega lotiti počasi in preudarno. Na srečo imamo kar nekaj izobraženih voditeljev v tradicionalnih lokalnih svetih in nekateri od njih tudi tradicionalne zakone prilagajajo zahtevam časa. Tradicije ne morejo kar spremeniti, lahko jo pa preoblikujejo.”

Humanitarno delo njenega društva je pred tremi leti prekinila vojna, ki velja bržkone za najbolj nepoznan, nerazumljen in neslišan konflikt na planetu. Bilanca konflikta je daleč od spodbudne: Več kot 200 uničenih vasi, milijon razseljenih, skoraj 20 tisoč mrtvih.

“Ta boj se je pričel že dolgo nazaj. A ljudje si želje po večji avtonomiji niso upali izraziti na glas, ker so se bali. Pred tremi leti pa so se vendar pričeli protesti, najprej domačih učiteljev in odvetnikov. V anglofonski del Kameruna so namreč pošiljali učitelje iz frankofosnkega dela države, ki so predavali v francoščini. Pošiljali so denimo tudi svoje sodnike in porotnike. Ker jih ljudje niso razumeli, niso vedeli, zakaj so bili obsojeni, zakaj so pristali v zaporu. Pošiljali so tudi uradnike iz frankofonskega dela države in tudi del administrativnih postopkov je zato potekal v francoščini. Ker jih angleško govoreči niso razumeli, si lahko predstavljate, kakšen kaos je lahko nastal. Poleg tega se je v razvoj anglofonskega dela vlagalo manj. Zato so se zgodili protesti. A vojska je na mirne proteste odvetnikov in učiteljev odgovorila z orožjem. Začele so se aretacije in uboji. A vse to bi se dalo rešiti po mirni poti in ne s silo. Tako pa smo zdaj sredi državljanske vojne.”

Življenje ljudi na območju, kjer potekajo spopadi, se je po pričetku konflikta korenito spremenilo, pojasnjuje sogovornica:

“Dnevi niso lahki, stalno živimo v strahu. V strahu za svoje otroke, za moža, zase, za sosede. Streljanje ne pojenja. Ne predstavljam si, kako je tistim, ki se skrivajo v gozdu. Skrbi nas zanje. V gozdove pošiljamo hrano, oblačila, zdravila. Toda koliko časa še, to se sprašujem, kako dolgo še? Spim skoraj nič. Prav tako kot vse ostale matere. Gre za težak položaj, ki ga je težko opisati, če nisi tam in ne vidiš na lastne oči, kaj se dogaja. Travmatizirani smo.”

O konfliktu svetovni mediji skorajda ne poročajo. Odziva mednarodne skupnosti skorajda ni.

“Po mojem mnenju so organi mednarodne skupnosti diplomatski, ker jim to ustreza in ker imajo od tega koristi. Sumim, da imajo interese tudi v Kamerunu. Kakršnekoli že. In res je čudno, da o konfliktu v tujih medijih ni skorajda nobenih poročil. A upam, da pozabijo na svoje interese in zaščitijo ljudi, ki trpijo.” Veronica Kini


23.10.2019

Stanislav Rožman

Jedrska elektrarna Krško je največji energetski objekt pri nas, pokrije 20 odstotkov slovenske električne porabe, do konca oktobra je v postopku rednega remonta. Nuklearko v Krškem že 31 let vodi Stanislav Rožman. V sredinem Intervjuju se bomo z njim pogovarjali o jedrski varnosti in slovenski jedrski prihodnosti. Ali je odločitev za gradnjo drugega bloka nuklearke politična ali strokovno- energetska odločitev? Ali drži, da so na področju načrtovanja in gradenj nukleark pobudo prevzela ruska in kitajska podjetja? Kaj pa prihodnost z obnovljivimi viri energije? Autor: Bojan Leskovec


16.10.2019

Aleš Bravničar

V intervjuju bomo v sredo gostili direktorja fotografije in fotografa Aleša Bravničarja, ki v svojem poklicu naleti na veliko dvignjenih obrvi. Nekateri ga občudujejo, drugi se nad njegovimi fotografijami golih žensk zgražajo. Je avtor številnih mednarodnih razstav in nagrajenec festivala Slovenia Press Photo. Za njim je že več kot 200 naslovnic za slovenski Playboy, revijo, ki jo soustvarja že od začetka. Ob njegovi skorajšnji 20. obletnici fotografiranja se bomo ozrli na pot, ki jo je prehodil. Se Slovenke rade fotografirajo gole, predvsem za estetsko fotografijo? Kateri predeli sveta so najbolj fotogenični, bo fotograf Aleš Bravničar v nadaljevanju zaupal Marku Rozmanu.


09.10.2019

Dr. Marija Kavkler

Sredi tedna otroka in evropskega tedna ozaveščanja javnosti o disleksiji in drugih specifičnih težavah ter dan pred svetovnim dnem duševnega zdravja bomo v sredinem Intervjuju na Prvem gostili dr. Marijo Kavkler. Zdaj že dobro leto dni upokojena, a še vedno dejavna zunanja sodelavka ljubljanske Pedagoške fakultete je vse svoje poklicno življenje posvetila osebam s specifičnimi učnimi težavami, si prizadevala za inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, raziskovala vpliv socialnih okoliščin na šolsko uspešnost otrok ter sodelovala pri izobraževanju številnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter drugih strokovnih delavcev za poučevanje učencev s posebnimi potrebami. O stanju na tem področju nekoč in danes, izzivih in rešitvah ter delovanju društva Bravo, ki mu dr. Marija Kavkler predseduje, bosta z Andrejo Čokl govorili po deseti.


02.10.2019

Prof. dr. Milan Dimitrijević

Aktualni pogovori z gosti.


25.09.2019

Ob misli na drobne pozornosti, ki jih namenim starejšim, mirno zaspim

V tokratnem Intervjuju bomo spoznali gospo z zanimivo življenjsko potjo, saj jo je le-ta od skromne želje, da bi delala na recepciji Doma starejših, vodila strmo navzgor. Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, pravi, da zvečer ob misli na drobne pozornosti, ki jih nameni starejšim, mirno zaspi, vse ideje pa si sproti zapisuje. V mesecu, ko osveščamo o demenci, je Ana Petrič v pogovoru z Lucijo Fatur spregovorila tudi o prav posebnem načrtu, o tem, zakaj jo ta bolezen tako zanima in o srčnem življenju s starejšimi.


18.09.2019

Gaja Brecelj

Ko se severnemu medvedu tali ledena plošča na kateri stoji, tudi človeštvo izgublja tla pod nogami, opozarja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere- Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Hkrati je optimistično prepričana, da ima Slovenija vse potenciale, da postane model trajnostnega razvoja v svetu. Gaja strastno verjame v svoja načela, v svoj poklic in projekte, ki temeljijo na okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. V sredinem Intervjuju bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj je osnutek slovenskega energetskega in podnebnega načrta nedodelan in eden najmanj ambicioznih v Evropski uniji.


11.09.2019

Janez Rozman

Gorsko reševanje je način življenja, Gorska reševalna zveza Slovenije pa nepogrešljiva prostovoljna organizacija, ki povezuje sedemnajst društev in postaj. Zahtevna gorska in druga reševanja s srečnim koncem so največja spodbuda za izurjene, telesno in duševno dobro pripravljene ekipe. O predanem delu in položaju gorskih reševalcev se bomo pogovarjali z Janezom Rozmanom, predsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije, ki se je gorskim reševalcem pridružil zaradi osebne nesreče v gorah.


04.09.2019

Ivan Lorenčič

Čeprav smo v preteklih mesecih veliko govorili o preobremenjenosti učencev, o financiranju zasebnega šolstva, o delovnem času učiteljev in o teži šolskih torbic, je Ivan Lorenčič prepričan, da bi morali pozornost nameniti drugim težavam v šolstvu: prenovi šolskih programov, učnih načrtov, splošne mature in spremembi vpisnih pogojev za prehod na višjo stopnjo izobraževanja. Beseda bo tekla tudi o avtoriteti učiteljev, novih generacijah dijakov in staršev, o njegovih izkušnjah s politiki in z vodenjem Zavoda RS za šolstvo v 90-ih letih prejšnjega stoletja. To ustanovo je vodil v času, ko sta se uvajali devetletka in splošna matura, torej ključni reformi slovenskega izobraževalnega sistema. Pred in potem je bil oz. je ravnatelj gimnazije, s katere prihajajo številni uspešni slovenski dijaki. O svojih izkušnjah ravnateljevanja je napisal knjigo Moje življenje z Drugo, sicer pa je tudi kot ravnatelj še vedno vpet v razprave in predloge prenove našega šolskega sistema.


28.08.2019

Nataša Grom Jerina

Če kdo omeni starodobna vozila, najbrž pomislite na starejše gospode, ki so si tega konjička privoščili po odhodu v pokoj. Toda med slovenskimi ljubitelji »oldtimerjev« je tudi mlada ženska, ki se je na tem področju celo mednarodno uveljavila. Tudi pri nas si že vrsto let aktivno prizadeva za korektno obravnavo starodobnih vozil v prometu, popularizacijo premične tehnične dediščine in ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja le-te za prihodnje rodove. Nataša Grom Jerina je vršilka dolžnosti generalne sekretarke Slovenske veteranske avto-moto zveze, podpredsednica Mednarodne zveze za starodobna vozila FIVA in predsednica njene kulturne komisije. Vedno polna energije, novih zamisli, vedno »v akciji« … Kako se znajde v bolj moškem svetu tehnike, kako je področje ohranjanja starodobnih vozil razvito pri nas in kakšna so prizadevanja za vključitev mladih in žensk v vrste ljubiteljev starodobnikov, bo povedala v pogovoru z Andrejo Čokl.


21.08.2019

dr. Elko Borko - eden od soustanoviteljev UK in Medicinske fakultete v Mariboru

Medicina in zgodovina. Dve področji, ki jima je skoraj vse življenje posvetil dr. Elko Borko, upokojeni zdravnik in predavatelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Kot otrok narodno zavednih staršev je doživel nacistično izgnanstvo v Srbijo, se po vojni posvetil študiju medicine, opravil specializacijo iz ginekologije in vrsto let vodil Kliniko za ginekologijo UKC Maribor. Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru in pri petinosemdesetih letih dejaven član Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije. Zadnjih pet let je predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture v Mariboru. Z njim se bo pogovarjal Stane Kocutar.


14.08.2019

Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem

Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na severozahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako pa živijo danes? O tem se v sredinem Intervjuju pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem. Kot direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina je zaslužna za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije na Gornjem Seniku. Z različnimi evropskimi čezmejnimi projekti pa skuša spodbuditi gospodarski razvoj Porabja. Prepričana je namreč, da je to edina možnost za ohranitev slovenske narodne skupnosti.


07.08.2019

Marc L. Greenberg, ameriški profesor, ki je doktoriral iz prekmurščine

Marc Leland Greenberg, slavist z doktoratom iz prekmurščine, pojasnjuje, kako so Prekmurci ob koncu osemdesetih let sprejeli Američana, rojenega v Hollywoodu, ki jih je želel posneti za raziskavo svoje doktorske disertacije, in zakaj je prekmurščina tako zanimiva za raziskovanje. Profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu in njen dekan se raziskovalno posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je tudi o jezikih, sosednjih Slovanom: o nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskem jeziku. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo – kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju.


31.07.2019

Mag. Ana Stanič, mednarodna pravnica

Magistrica Ana Stanič je odvetnica, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno pravo, energetiko, investicijsko in mednarodno arbitražo, svetovalka številnim državam, podjetjem in mednarodnim institucijam. Maja jo je Slovenija imenovala tudi za članico Haaškega arbitražnega sodišča. Že skoraj vse življenje je njen dom – svet. Čeprav je v Sloveniji, s katero je povezana po očetovi strani, vsega skupaj živela le dve leti, pa je z njo vseskozi tesno povezana. Magistrica Ana Stanič bo gostja Intervjuja v sredo po 10. uri na Prvem.


24.07.2019

Janez Poklukar, novi direktor UKC Ljubljana

Prvega avgusta bo vodenje naše največje bolnišnice - Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani - prevzel Janez Poklukar, zdravnik internist. Pred njim je zahtevna naloga. Dosedanji sanacijski ukrepi v UKC niso dali pričakovanih rezultatov, lani je imel prek 22 mio evrov izgube, kar je manj kot predlani, a za skoraj 50 odstotkov več kot so načrtovali. Veliko spretnosti bo potrebne tudi za ureditev odnosov in razmerij znotraj ustanove. Dr. Poklukar ima s tem že izkušnje; lahko se pohvali, da je uspešno uredil finance in razmere v jeseniški bolnišnici. O njegovi viziji vodenja UKC, usklajevanju managerskega in zdravniškega dela ter zasebnega življenja v pogovoru Aljane Jocif z dr. Poklukarjem.


17.07.2019

. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje

9. september je datum, na katerega naj bi v vesolje poletela prva slovenska satelita NEMO-HD in Trisat. Prvega so v sodelovanju s kanadskimi znanstveniki razvili v Centru odličnosti Vesolje, direktor katerega je prof. dr. Tomaž Rodič. Pravi, da raziskovanje vesolja ni več le v domeni velikih ter da bi bilo zelo nespametno, če se v Sloveniji ne bi ukvarjali z vesoljskimi tehnologijami. Te namreč omogočajo učinkovit nadzor naravnih virov in so tako tudi družbeno koristne. Več o tem, o preprekah, ki jih je bilo treba preskočiti pri razvoju satelita NEMO-HD, romantičnosti delovanja v vesoljski panogi ter o sodelovanju s slovenskimi in tujimi znanstveniki na področju raziskovanja vesolja in razvoja vesoljskih tehnologij v pogovoru s prof. dr. Tomažem Rodičem.


10.07.2019

Kemija je lahko zelena, če to želimo, Direktor Kemijskega inštituta prof. Gregor Anderluh o možnostih, ki jih odpirajo vrhunske raziskave

Čeprav smo že sredi poletja in počitnic, bomo v prihodnji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub, objektivno gledano, skromnejšim možnostim? Se bo slovenski znanosti finančno vendarle uspelo prebiti z repa Evropske unije?


10.07.2019

Prof. dr. Gregor Anderluh - Kemija je lahko zelena, če to želimo

Čeprav smo že globoko sredi poletja in počitnic, bomo v naslednji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju na različne načine postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub objektivno gledano skromnejšim pogojem? Se bo slovenska znanost finančno vendarle uspela prebiti z repa Evropske unije? S prof. dr. Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Jernej Stare, Kemijski inštitut


03.07.2019

"Turistična društva moramo pomladiti!”

Turistična zveza Slovenije je nacionalna turistična društvena organizacija, ki združuje kar 345 turističnih društev. Vanje so vključeni prostovoljci, ki v marsikaterem slovenskem kraju skrbijo za turistične znamenitosti, čisto in lepo urejeno okolico, tematske poti in organizacijo prireditev. Pred kratkim je vodenje Turistične zveze Slovenije prevzel Pavle Hevka in v Intervjuju bo voditeljici Andreji Čokl predstavil svoje cilje, pričakovanja in novosti, povezane z delovanjem te organizacije.


26.06.2019

Erjavec: Za kmetijstvo prelomno leto

Prof. dr. Emil Erjavec je eden najvidnejših agrarnih ekonomistov v Srednji in Vzhodni Evropi. Svetovalec vladam v Sloveniji in po Zahodnem Balkanu. Bil je član ožje pogajalske skupine za pristop k EU. Je eden od utemeljiteljev agrarne ekonomike kot znanstvene in pedagoške discipline na Univerzi v Ljubljani. Od oktobra lani je dekan Biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani, predan pedagoškemu in raziskovalnemu delu, je gostujoči predavatelj tudi na univerzah v tujini in mentor številnim doktorantom. Je družbeno angažiran, bil je med ustanovitelji Slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze. Njegova družbenopolitična angažiranost sega že v študentska leta..


19.06.2019

Intervju - Radio

Zanimiv gost in aktualen teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.


Stran 14 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov