Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Borut Sever

04.12.2019

Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu invalidov se sprašujemo, kaj je bilo narejeno na področju invalidskega varstva in kakšne so prioritete, če vemo, da se po enajstih letih od ratificiranja Konvencija o pravicah invalidov še vedno ne izvaja v celoti. Kako bomo zagotavljali podporne storitve in dostopnost na vseh področjih, kdaj bomo zagotovili enakopravno uresničevanje volilne pravice osebam z motnjami v duševnem razvoju in ali bomo našli dovolj sredstev za izvajanje posebnih socialnih programov? Osvetlili bomo tudi, kaj se dogaja z Zakonom o osebni asistenci. Odgovore bomo iskali z gostom sredinega Intervjuja, predsednikom Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borutom Severjem, ki se zavzema za boljši socialni položaj in uresničevanje človekovih pravic invalidov. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Kje so glavne težave in kakšni so izzivi, s katerimi se soočajo slovenski invalidi?

Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu invalidov smo se v današnji oddaji Intervju spraševali, kaj je bilo narejeno na področju invalidskega varstva in kakšne so prioritete, če vemo, da se po enajstih letih od ratificiranja Konvencija o pravicah invalidov še vedno ne izvaja v celoti. Kako bomo zagotavljali podporne storitve in dostopnost na vseh področjih, kdaj bomo zagotovili enakopravno uresničevanje volilne pravice osebam z motnjami v duševnem razvoju in ali bomo našli dovolj sredstev za izvajanje posebnih socialnih programov? Osvetlili smo tudi, kaj se dogaja z Zakonom o osebni asistenci. Odgovore smo iskali z gostom sredinega Intervjuja, predsednikom Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borutom Severjem, ki se zavzema za boljši socialni položaj in uresničevanje človekovih pravic invalidov.

Evropski invalidski forum ocenjuje, da je samo v Evropi več kot 100 milijonov invalidov. Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije je krovno združenje slovenskih invalidskih organizacij, ki zastopa interese več kot 100.000 slovenskih invalidov.

V oddaji poudaril, da se je na področju predpisov pri nas naredilo veliko dobrega za invalide. Sprejeti so bili pomembni zakoni: Zakon o osebni asistenci, Zakon o vključevanju invalidov, Zakon o zgodnji obravnavi, prizadevanja za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo RS.

Na vprašanje o Zakonu o osebni asistenci, da se zakon ne izvaja tako kot je bil mišljen – za samostojno in neodvisno življenje invalidov v skupnosti – in da se pojavljajo anomalije ter pomanjkljivosti, je Borut Sever odgovoril:

»Zakon ima najširšo podporo invalidov in invalidskih organizacij. S tem zakonom je bistveno izboljšana kvaliteta življenja invalidov in to je civilizacijski napredek. Pokazalo se je, da se je uporaba zakona razširila. Čim prej je treba pristopiti k pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi. Izkazalo se je, da je inštitut družinskega pomočnika, ki ga pri nas že nekaj let imamo, v toliko podrejenem položaju, da je mnogo teh, ki so bili družinski pomočniki, že zaradi boljših pogojev, če so zaposleni kot osebni asistenti, prešlo iz inštituta družinskega pomočnika v inštitut osebnega asistenta. Čim prej je treba pristopiti k pripravi Zakona o dolgotrajni oskrbi in potem se bo ta pritisk na osebno asistenco bistveno zmanjšal. Namen osebne asistence je, da gredo invalidi ven iz institucij, morda tudi ven iz družinskega okolja. Tudi tukaj se je postavilo nekaj vprašanj, in sicer: družinski člani osebni asistenti da ali ne? Jaz mislim, da je družina neločljivo povezana z vsakim posameznikom in da tukaj ne moremo postaviti neke trde ločnice. Je pa najbrž prav, da, če ima nekdo več osebnih asistentov, zato ker jih seveda potrebuje, da se mu morda omogoči, da je en del teh osebnih asistentov tudi izven družinskega kroga.«

Borut Sever pa je izpostavil velik problem revščine med invalidi:

»Zame je najpomembnejše socialno stanje slovenskih invalidov. Opozarjamo, da je treba spremeniti zakonodajo. Z nekimi manjšimi zakonskimi popravki bi omogočili bistveno boljše življenje invalidov. V Sloveniji imamo nekaj tisoč invalidov, ki živijo z invalidskimi pokojninami, ki so med 260 in 320 evri. Lahko si predstavljate, da je s tem denarjem nemogoče preživeti.«

 


Borut Sever

04.12.2019

Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu invalidov se sprašujemo, kaj je bilo narejeno na področju invalidskega varstva in kakšne so prioritete, če vemo, da se po enajstih letih od ratificiranja Konvencija o pravicah invalidov še vedno ne izvaja v celoti. Kako bomo zagotavljali podporne storitve in dostopnost na vseh področjih, kdaj bomo zagotovili enakopravno uresničevanje volilne pravice osebam z motnjami v duševnem razvoju in ali bomo našli dovolj sredstev za izvajanje posebnih socialnih programov? Osvetlili bomo tudi, kaj se dogaja z Zakonom o osebni asistenci. Odgovore bomo iskali z gostom sredinega Intervjuja, predsednikom Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borutom Severjem, ki se zavzema za boljši socialni položaj in uresničevanje človekovih pravic invalidov. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Kje so glavne težave in kakšni so izzivi, s katerimi se soočajo slovenski invalidi?

Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu invalidov smo se v današnji oddaji Intervju spraševali, kaj je bilo narejeno na področju invalidskega varstva in kakšne so prioritete, če vemo, da se po enajstih letih od ratificiranja Konvencija o pravicah invalidov še vedno ne izvaja v celoti. Kako bomo zagotavljali podporne storitve in dostopnost na vseh področjih, kdaj bomo zagotovili enakopravno uresničevanje volilne pravice osebam z motnjami v duševnem razvoju in ali bomo našli dovolj sredstev za izvajanje posebnih socialnih programov? Osvetlili smo tudi, kaj se dogaja z Zakonom o osebni asistenci. Odgovore smo iskali z gostom sredinega Intervjuja, predsednikom Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borutom Severjem, ki se zavzema za boljši socialni položaj in uresničevanje človekovih pravic invalidov.

Evropski invalidski forum ocenjuje, da je samo v Evropi več kot 100 milijonov invalidov. Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije je krovno združenje slovenskih invalidskih organizacij, ki zastopa interese več kot 100.000 slovenskih invalidov.

V oddaji poudaril, da se je na področju predpisov pri nas naredilo veliko dobrega za invalide. Sprejeti so bili pomembni zakoni: Zakon o osebni asistenci, Zakon o vključevanju invalidov, Zakon o zgodnji obravnavi, prizadevanja za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo RS.

Na vprašanje o Zakonu o osebni asistenci, da se zakon ne izvaja tako kot je bil mišljen – za samostojno in neodvisno življenje invalidov v skupnosti – in da se pojavljajo anomalije ter pomanjkljivosti, je Borut Sever odgovoril:

»Zakon ima najširšo podporo invalidov in invalidskih organizacij. S tem zakonom je bistveno izboljšana kvaliteta življenja invalidov in to je civilizacijski napredek. Pokazalo se je, da se je uporaba zakona razširila. Čim prej je treba pristopiti k pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi. Izkazalo se je, da je inštitut družinskega pomočnika, ki ga pri nas že nekaj let imamo, v toliko podrejenem položaju, da je mnogo teh, ki so bili družinski pomočniki, že zaradi boljših pogojev, če so zaposleni kot osebni asistenti, prešlo iz inštituta družinskega pomočnika v inštitut osebnega asistenta. Čim prej je treba pristopiti k pripravi Zakona o dolgotrajni oskrbi in potem se bo ta pritisk na osebno asistenco bistveno zmanjšal. Namen osebne asistence je, da gredo invalidi ven iz institucij, morda tudi ven iz družinskega okolja. Tudi tukaj se je postavilo nekaj vprašanj, in sicer: družinski člani osebni asistenti da ali ne? Jaz mislim, da je družina neločljivo povezana z vsakim posameznikom in da tukaj ne moremo postaviti neke trde ločnice. Je pa najbrž prav, da, če ima nekdo več osebnih asistentov, zato ker jih seveda potrebuje, da se mu morda omogoči, da je en del teh osebnih asistentov tudi izven družinskega kroga.«

Borut Sever pa je izpostavil velik problem revščine med invalidi:

»Zame je najpomembnejše socialno stanje slovenskih invalidov. Opozarjamo, da je treba spremeniti zakonodajo. Z nekimi manjšimi zakonskimi popravki bi omogočili bistveno boljše življenje invalidov. V Sloveniji imamo nekaj tisoč invalidov, ki živijo z invalidskimi pokojninami, ki so med 260 in 320 evri. Lahko si predstavljate, da je s tem denarjem nemogoče preživeti.«

 


08.06.2016

Prof. dr. Borut Bohanec

Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade? Bi nemški prevzem ameriškega Monsanta na široko odprl vrata evropskih trgov gensko spremenjenim organizmom? Gost sredinega intervjuja bo doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, v sredo po deseti na Prvem.


01.06.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


25.05.2016

Dr. Marko Bošnjak

30. maja bo v Strasbourgu prisegel novi sodnik sodišča za človekove pravice iz Slovenije doktor Marko Bošnjak. V 47-članskem sodišču bo z 42 leti med najmlajšimi. Poznavalci ga uvrščajo v prvo ligo med kazenskimi pravniki, doktor prava je postal pri 28. letih. Zadnja leta je bil odvetnik in njegove stranke so bili Bavčar, Kangler, Tošič, Lovše in drugi. Prihodnjih 9 let bo sodnik v Strasbourgu.


18.05.2016

Matevž Čelik, direktor MAO

V sredin Intervju na Prvem smo povabili Matevža Čelika, arhitekta, raziskovalca in avtorja. Soustanovitelj in dolgoletni urednik spletnega portala Trajekt.org se je podpisal tudi pod monografijo New architecture in Slovenia, ki je prvi prerez sodobne slovenske arhitekture namenjen tujemu trgu. Od leta 2010 vodi Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki se pod njegovo taktirko lahko pohvali z odmevnimi razpravami, konferencami in razstavami. Ljubljanski Bienale oblikovanja je preobrazil v enega najzanimivejših oblikovalskih dogodkov. Zadnji dve leti opravlja tudi vlogo direktorja evropske platforme Future Architecture. Matevža Čelika je prav na mednarodni muzejski dan pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Peter Giodani/MAO


11.05.2016

Peter Slatnar

Te dni naj bi luč sveta zagledale na novo oblikovane smuči za oba najuspešnejša smučarska skakalca minule sezone. Sklenjen naj bi bil tudi končni dogovor med Elanom in cerkljanskim podjetnikom Petrom Slatnarjem o prevzemu skakalnega programa. Šok, ki ga je povzročila nedavna odločitev novih lastnikov begunjskega Elana, se je s tem polegel, slovenski in drugi orli bodo lahko še naprej skakali na slovenskih smučkah, znanje na tem področju ostaja doma. O podrobnostih, motivih in prihodnosti proizvodnje skakalnih smuči v sredinem Intervjuju s podjetnikom in inovatorjem Petrom Slatnarjem.


04.05.2016

Miloš Bavec

Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Ob tej priložnosti smo v goste povabili direktorja Geološkega zavoda Slovenije, geologa dr. Miloša Bavca. Foto: Nina Slaček


27.04.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


20.04.2016

dr. Andrej Ule

Avtomobil in pametni telefon; penicilin in dekodiranje človeškega genoma; enakost pred zakonom in javno šolstvo – vseh teh civilizacijskih dosežkov oziroma pridobitev bi slej ko prej ne bilo, ko bi na Zahodu družbe že nekaj stoletij ne gradili na trezni uporabi razuma, na metodičnem dvomu, na eksperimentalnem preverjanju, na znanstveni metodi. In vendar se v Evropi in Amerikah v zadnjih letih oziroma desetletjih dovolj opazno krepi proti-racionalističen sentiment. Zdi se namreč, da vse pogosteje, vse raje ugotavljamo, da obstajajo resnice in spoznanja, do katerih se z razsodno uporabo razuma pač ni mogoče dokopati. In da se, kdor v svojem življenju raje kakor na čustva, intuicijo ali vero stavi na razum, na nek način pravzaprav odreka samemu bistvu lastne človeškosti. Za dobro mero pa lahko kritiki racionalnosti vselej pokažejo še na holokavst in sodobna omrežja elektronskega nadzora – pojava, ki temeljita natanko na premišljeni uporabi tehnoloških sadov racionalistične civilizacije. Toda – kaj bi tu lahko bila alternativa? Si, denimo, pot iz trenutne ekološke, ekonomske in humanitarne krize res lahko utremo z opiranjem na vse tisto, kar je v človeku neracionalno? – Dr. Andrej Ule, predavatelj logike in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti, se že desetletja posveča vprašanjem, kot so: kolikšna je moč razuma; kako daleč dejansko sežejo spoznanja, do katerih se lahko dokoplje razum; nas bo znanost osvobodila prej kakor nas bo tehnologija zasužnjila?


13.04.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


06.04.2016

Esma Redžepova

Esma Redžepova Teodosievska, dama z mogočnim in čustvenim glasom, je pevka, ki je romsko tradicionalno glasbo postavila na svetovne odre. Borka za človekove pravice in humanitarka, je s pokojnim možem posvojila in glasbeno izobrazila 47 dečkov. Divo, za katero je več kot 60 let trajajoča glasbena pot, je Enisa Brizani obiskala v rodnem Skopju.


30.03.2016

Bernard Roth

Reševanje znanstvenih problemov, razvijanje novih inovativnih izdelkov, prenos ideje v realnost, vse to zahteva kreativen in domišljen pristop, če naj trud obrodi sadove. Da bi se na podoben način spopadli s težavami, ki nas pestijo v našem vsakdanjem življenju, nam običajno ne pride na misel. Toda nad rezultati bi bili navdušeni, je prepričan ameriški znanstvenik Bernard Roth, utemeljitelj in programski direktor stanfordskega Hasso Platter Institute of Design, bolj znanega kot »D.school«. Profesor Roth, ki je sicer eden od očetov sodobne robotike, je kreativnost in pravi pristop, ki je potreben za uspešno delo na enem področju uspešno prenesel na številna druga. Metoda kreativnega timskega dela, kot jo razvija d.school, je danes temelj za delo številnih inovativnih razvojnih podjetij po vsem svetu, predvsem seveda Silicijeve doline, lahko pa je tudi temelj uspešnega življenja, je prepričan Bernard Roth. Foto: Nina Slaček


23.03.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


16.03.2016

Jadran Lenarčič

Jadran Lenarčič je lani stopil v tretji mandat na čelu inštituta Jožefa Stefana. Ta osrednja znanstvenoraziskovalna ustanova sodi med uspešnejše v Evropi in je v mednarodnem prostoru tudi veliko bolj prepoznana in cenjena kot doma. Zato ni čudno, da je Lenarčič ob vsaki priložnosti zelo kritičen do kratkovidne politike in odnosa do znanosti, še zlasti do njenega potenciala v mladih, nadarjenih raziskovalcih. Ti so nebodigatreba, lahko pa bi bili paradni konji razvoja, je prepričan doktor elektrotehnike, ki je, preden je zasedel direktorsko mesto, opravljal raziskave na področju robotike. Še vedno predava tako na naših kot tudi na tujih univerzah. Je član inženirske akademije Slovenije in zaseda različne funkcije v mednarodnih organizacijah. Pravi, da je umetnik, ki deluje na znanstvenem področju. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikimedia Commons


16.03.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


09.03.2016

Dr. Anica Mikuš Kos

Specialistka otroške psihiatrije, premore neprecenljive izkušnje iz prakse, saj že dobri dve desetletji humanitarno deluje v kriznih območjih po vsem svetu. Dr. Mikuš Kosova, ki je kot otrok sama preživela vihro 2. svetovne vojne, pri svojih dobrih 80. letih na terenu še vedno vodi programe psihosocialne pomoči otrokom beguncem na kriznih območjih, med drugim (le v zadnjem času) v Kurdistanu, Afganistanu in Gazi. Njeno delo, pri katerem se usmerja v krepitev naravnih virov za obvladovanje težav, pa je bilo ključnega pomena tudi med vojno v Bosni in na Kosovu. Življenje je posvetila duševnemu zdravju otrok, med drugim je bila vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od upokojitve naprej pa velja za eno vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije.


02.03.2016

Ksenija Benedetti

Aktualni pogovori z gosti.


24.02.2016

Cvetana Rijavec

Cvetana Rijavec je letošnja prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju managementa. Kemijska inženirka, ki je postala uspešna direktorica s prepoznavnimi in prebojnimi poslovnimi rezultati. Soustvarjala je kultne slovenske blagovne znamke od prehrambne industrije do farmacije. Velika oboževalka matematike in ruskih literatov, ki govori šest jezikov. Cvetana Rijavec v sredinem intervjuju tudi o tem, zakaj so se potopila številna podjetja, kakšen je profil sodobnega slovenskega managerja in zakaj vodenje utemeljeno na ustrahovanju podrejenih dolgoročno ne prinaša uspeha. Po deseti na Prvem.


17.02.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


10.02.2016

Njena ekscelenca Sophie Honey

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je pred težavno odločitvijo ali naj ostane član Evropske unije. Premier David Cameron je o tem napovedal referendum, ki naj bi bil do konca leta 2017. Pred tem se britanski premier pogaja o reformah, ki jih zahteva njegova država, da bi ostala v Evropski uniji. O tem bodo razpravljali tudi na vrhu Evropske unije prihodnji teden. O britanskih predlogih v oddaji Sredin intervju govori veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji njena ekscelenca Sophie Honey. Vprašali smo jo tudi o britanskih pogledih na migracije oz. begunsko krizo in o reševanju perečih sporov na Bližnjem vzhodu.


Stran 23 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov