Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Aleš Rozman

29.04.2020

Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov - med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane - negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.

Dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo

Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov – med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane – negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.

Na Kliniki Golnik so v času epidemije sprejeli okoli 50 pacientov, 8 jih je umrlo. Ostali so ozdraveli in zapustili bolnišnico. Na epidemijo so se pravočasno pripravili.

»Slovenija se je odzvala pravočasno, zato nismo delili usode z ostalimi državami. V bolnišnici na Golniku smo postali pozorni že, ko je začela naraščati cena varovalne opreme, takrat smo začeli  z dodatnimi nakupi zaščitne opreme. Epidemija se je bližala, morali smo ukrepati, za sprejem okuženih bolnikov smo preuredili negovalni oddelek.  Z začasno preureditvijo, tudi improvizacijo, smo vzpostavili pogoje za obravnavo bolnikov in pogoje za delo.»

Bolnišnica Golnik bi zaradi prostorske stiske nujno potrebovala nov izolacijski oddelek.

»Prvi val okužbe se umirja. V centralnem delu naše bolnišnice bolezni ni bilo. Mi lahko kupimo veliko aparatov, ampak v ključnih trenutkih potrebujemo ljudi. Negovalno osebje in zdravnike z znanjem, obravnava okuženih bolnikov je zahtevna.”

»Vsi si želimo zdravilo, cepivo, da bi lahko prekinili to nočno moro. Ob tej želji pa me obhajajo  strahovi, da to ne bo prav hitro. Upamo, da bo zdravilo učinkovito, hkrati pa me skrbi, ker virus mutira.«

»Na Spodnjem Gorenjskem imamo ekipo strokovnjakov, v kateri sem tudi sam, ki dobro sodeluje z domovi za starejše na tem območju. Spremljamo bolnike v domovih, se pogovarjamo, srečujemo, načrtovali smo ukrepe. Pred izbruhom novega koronavirusa ni bil nihče pripravljen, ne domovi za starejše občane, ne bolnišnice, ne primarno zdravstvo. Potrebovali smo znanje in trening pravilne uporabe zaščitne opreme. To smo videli tudi v naši bolnišnici. Zaposleni,  ki niso delali z infektivnimi bolniki, niso poznali podrobnosti, kako se oprema namesti, kako se gibljemo, kam smemo, kam ne, česa se ne smemo dotakniti in kako se okužena oprema sname. V domovih za starejše občane so imeli še manj takšnih izkušenj.

“In te izkušnje so bile dragocene. Takšna uspešna zgodba je Dom starejših občanov Naklo, kjer sta zbolela dva oskrbovanca in dva zaposlena, a smo epidemijo prekinili. Preprečili smo, da se od oskrbovancev ni znova okužilo osebje, ki bi lahko okužilo varovance.  V Naklem smo ta začaran krog, ki smo ga videli v nekaterih domovih, uspeli pravočasno prekiniti«, je pojasnil Aleš Rozman.

»Zaščitna oprema je shranjena v varnih prostorih, sledimo vsako škatlo, maske se delijo osebno, če kdo rabi dodatno, jo dobi.«

V vladni svetovalni  skupini za področje zdravstva med epidemijo so različni strokovnjaki, niso vedno soglasni, imajo različne poglede na ukrepe, a je pomembno, da so učinkoviti. Vsak večer imajo videokonferenco, pogovarjajo se tudi čez dan. Delijo izkušnje iz tujine.

»Neposrednega pritiska politike na delo skupine nisem čutil.  Velika večina nas je neodvisnih. V zadnjem času pa je postal velik pritisk iz družbe, saj ukrepi povzročajo škodo na številnih področjih. Pritiski po odpiranju so veliki. Mi bi radi razmere vodili tako, da bi bila družba odprta, da bi gospodarstvo lahko delovalo, ne bi pa se želeli skozi lahkomiselne sprostitve ukrepov vrnili v čas, da  bi krivulja bolezni naraščala. Virus se lahko prenaša na množičnih prireditvah, zabavah, ob druženjih, kar si ljudje najbolj želijo. Tukaj bomo morali biti najbolj previdni, če želimo ekonomsko preživeti.«

Ker Golnik ni velika ustanova, skušajo biti vsi operativni. »Mi zdravimo bolnike. Kot klinična ustanova vpeljujemo nove metode zdravljenja, in poučujemo študente fakultet, kultura znanja je zelo pomembna. Postavljam si vprašanje, kaj bi si sam želel kot pacient. Pred epidemijo smo načrtovali, kako bi skrajšali čase od odvzema do izvida, da bi naročali na uro, da pacienti ne bi čakali v bolnišnicah, da bi izvide dobili v roke, da bi se lahko  več pogovarjali s pacienti, da bi ti dobili razumljivo razlago…«

»Vsaka epidemija povzroča škodo pri tistih bolnikih, ki so morali zaradi svojih diagnoz in drugih bolezni počakati na obravnave. So tudi izjeme. Diagnostika raka ne more čakati, pomembno je zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje. Vse takšne primere smo na Golniku obravnavali. Bolnike, ki so naročeni pod hitro in redno, že uvrščamo na preglede. Ker je bilo primarno zdravstvo obremenjeno z novim koronavirusom, napotitev ni bilo veliko. Bojimo se, da bolniki čakajo doma in se jim bolezen slabša. Če čutijo, da njihovo zdravje ni v redu, naj vztrajajo pri nadaljnji obravnavi.  Izolacija je imela po drugi strani ugoden vpliv na bolnike s kroničnimi boleznimi, saj je bilo manj poslabšanj KOPB in astme zaradi kroničnih respiratornih obolenj.«

»Kot interventni pulmolog sem navajen delati, tudi z zgledom. Nikoli se nisem obračal od tega virusa. Ko je bila negotovost največja, sem rekel: Gremo, kdo gre z menoj? Tako smo z mobilno ekipo na začetku epidemije po naročilu ministrstva v enem dnevu odvzeli brise v Domu starejših občanov Metlika«, pravi dr. Aleš Rozman.

»Čaka nas negotovo obdobje, ne bi bil rad črnogled, lahko tudi močan drugi val. Tako kot po 11.septembru, tudi po epidemiji svet ne bo več isti. Kot družba bomo morali preživeti, življenjski slog pa prilagoditi. Spreminjanje navad traja in je lahko tudi boleče. Z drugačnim pogledom na svet  bomo našli tudi lepe stvari. Bomo pa morali še enkrat premisliti, kaj potrebujemo, kaj nas veseli, da ne bomo razmišljali zgolj o tem, za kaj smo prikrajšani.«


Dr. Aleš Rozman

29.04.2020

Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov - med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane - negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.

Dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo

Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov – med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane – negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.

Na Kliniki Golnik so v času epidemije sprejeli okoli 50 pacientov, 8 jih je umrlo. Ostali so ozdraveli in zapustili bolnišnico. Na epidemijo so se pravočasno pripravili.

»Slovenija se je odzvala pravočasno, zato nismo delili usode z ostalimi državami. V bolnišnici na Golniku smo postali pozorni že, ko je začela naraščati cena varovalne opreme, takrat smo začeli  z dodatnimi nakupi zaščitne opreme. Epidemija se je bližala, morali smo ukrepati, za sprejem okuženih bolnikov smo preuredili negovalni oddelek.  Z začasno preureditvijo, tudi improvizacijo, smo vzpostavili pogoje za obravnavo bolnikov in pogoje za delo.»

Bolnišnica Golnik bi zaradi prostorske stiske nujno potrebovala nov izolacijski oddelek.

»Prvi val okužbe se umirja. V centralnem delu naše bolnišnice bolezni ni bilo. Mi lahko kupimo veliko aparatov, ampak v ključnih trenutkih potrebujemo ljudi. Negovalno osebje in zdravnike z znanjem, obravnava okuženih bolnikov je zahtevna.”

»Vsi si želimo zdravilo, cepivo, da bi lahko prekinili to nočno moro. Ob tej želji pa me obhajajo  strahovi, da to ne bo prav hitro. Upamo, da bo zdravilo učinkovito, hkrati pa me skrbi, ker virus mutira.«

»Na Spodnjem Gorenjskem imamo ekipo strokovnjakov, v kateri sem tudi sam, ki dobro sodeluje z domovi za starejše na tem območju. Spremljamo bolnike v domovih, se pogovarjamo, srečujemo, načrtovali smo ukrepe. Pred izbruhom novega koronavirusa ni bil nihče pripravljen, ne domovi za starejše občane, ne bolnišnice, ne primarno zdravstvo. Potrebovali smo znanje in trening pravilne uporabe zaščitne opreme. To smo videli tudi v naši bolnišnici. Zaposleni,  ki niso delali z infektivnimi bolniki, niso poznali podrobnosti, kako se oprema namesti, kako se gibljemo, kam smemo, kam ne, česa se ne smemo dotakniti in kako se okužena oprema sname. V domovih za starejše občane so imeli še manj takšnih izkušenj.

“In te izkušnje so bile dragocene. Takšna uspešna zgodba je Dom starejših občanov Naklo, kjer sta zbolela dva oskrbovanca in dva zaposlena, a smo epidemijo prekinili. Preprečili smo, da se od oskrbovancev ni znova okužilo osebje, ki bi lahko okužilo varovance.  V Naklem smo ta začaran krog, ki smo ga videli v nekaterih domovih, uspeli pravočasno prekiniti«, je pojasnil Aleš Rozman.

»Zaščitna oprema je shranjena v varnih prostorih, sledimo vsako škatlo, maske se delijo osebno, če kdo rabi dodatno, jo dobi.«

V vladni svetovalni  skupini za področje zdravstva med epidemijo so različni strokovnjaki, niso vedno soglasni, imajo različne poglede na ukrepe, a je pomembno, da so učinkoviti. Vsak večer imajo videokonferenco, pogovarjajo se tudi čez dan. Delijo izkušnje iz tujine.

»Neposrednega pritiska politike na delo skupine nisem čutil.  Velika večina nas je neodvisnih. V zadnjem času pa je postal velik pritisk iz družbe, saj ukrepi povzročajo škodo na številnih področjih. Pritiski po odpiranju so veliki. Mi bi radi razmere vodili tako, da bi bila družba odprta, da bi gospodarstvo lahko delovalo, ne bi pa se želeli skozi lahkomiselne sprostitve ukrepov vrnili v čas, da  bi krivulja bolezni naraščala. Virus se lahko prenaša na množičnih prireditvah, zabavah, ob druženjih, kar si ljudje najbolj želijo. Tukaj bomo morali biti najbolj previdni, če želimo ekonomsko preživeti.«

Ker Golnik ni velika ustanova, skušajo biti vsi operativni. »Mi zdravimo bolnike. Kot klinična ustanova vpeljujemo nove metode zdravljenja, in poučujemo študente fakultet, kultura znanja je zelo pomembna. Postavljam si vprašanje, kaj bi si sam želel kot pacient. Pred epidemijo smo načrtovali, kako bi skrajšali čase od odvzema do izvida, da bi naročali na uro, da pacienti ne bi čakali v bolnišnicah, da bi izvide dobili v roke, da bi se lahko  več pogovarjali s pacienti, da bi ti dobili razumljivo razlago…«

»Vsaka epidemija povzroča škodo pri tistih bolnikih, ki so morali zaradi svojih diagnoz in drugih bolezni počakati na obravnave. So tudi izjeme. Diagnostika raka ne more čakati, pomembno je zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje. Vse takšne primere smo na Golniku obravnavali. Bolnike, ki so naročeni pod hitro in redno, že uvrščamo na preglede. Ker je bilo primarno zdravstvo obremenjeno z novim koronavirusom, napotitev ni bilo veliko. Bojimo se, da bolniki čakajo doma in se jim bolezen slabša. Če čutijo, da njihovo zdravje ni v redu, naj vztrajajo pri nadaljnji obravnavi.  Izolacija je imela po drugi strani ugoden vpliv na bolnike s kroničnimi boleznimi, saj je bilo manj poslabšanj KOPB in astme zaradi kroničnih respiratornih obolenj.«

»Kot interventni pulmolog sem navajen delati, tudi z zgledom. Nikoli se nisem obračal od tega virusa. Ko je bila negotovost največja, sem rekel: Gremo, kdo gre z menoj? Tako smo z mobilno ekipo na začetku epidemije po naročilu ministrstva v enem dnevu odvzeli brise v Domu starejših občanov Metlika«, pravi dr. Aleš Rozman.

»Čaka nas negotovo obdobje, ne bi bil rad črnogled, lahko tudi močan drugi val. Tako kot po 11.septembru, tudi po epidemiji svet ne bo več isti. Kot družba bomo morali preživeti, življenjski slog pa prilagoditi. Spreminjanje navad traja in je lahko tudi boleče. Z drugačnim pogledom na svet  bomo našli tudi lepe stvari. Bomo pa morali še enkrat premisliti, kaj potrebujemo, kaj nas veseli, da ne bomo razmišljali zgolj o tem, za kaj smo prikrajšani.«


02.11.2016

Silvan Peršolja

Kakovost letošnjega grozdja napoveduje dober vinski letnik. “Slovenija, ki si deli zemljepisno širino z Bordeauxem in Piemontom, je ena največjih vinskih skrivnosti v Evropi.”, tako ameriški vinski poznavalci predstavljajo slovenska vina. Po drugi strani so naši vinarji pri promociji v tujini prepuščeni sami sebi in svoji podjetnosti. Ali Slovenija lahko postane vinske destinacija? Bodo za slovenski vinski sloves še naprej zaslužni predvsem »prebojniki« in anarhisti, ali bomo naposled dobili enotno slovensko vinsko strategijo? Vinska klet Goriška Brda je imela lani največ prihodkov med slovenskimi vinarji, direktor kleti in dober poznavalec globalnih vinskih trendov Silvan Peršolja bo gost sredinega intervjuja po deseti na Prvem.


26.10.2016

Cindy Gallop

Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti se je Urška Henigman pogovarjala o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu.


26.10.2016

Cindy Gallop

Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. V okviru predstavitve je tudi zagnala spletno stran makelovenotporn.com, ki je do danes že prerasla v spletno skupnost. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti smo se pogovarjali o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu. Cindy Gallop ruši stroga pravila oblačenja v poslovnem svetu, okrog vratu nosi obeska s simboli družbenih omrežij, na poslovna srečanja ali javne govore pride oblečena tudi v hlače iz pitonove kože, saj to po njenih besedah pogosto prebije led in sprosti vzdušje. Na intervju za naš radio je prišla oblečena v belo usnjeno obleko.


19.10.2016

Pavle Jakopič

Ne motimo se prav dosti, če rečemo, da je ime Pavle Jakopič takorekoč sinonim za najstarejšo govorno oddajo našega radia – oddajo Na današnji dan. 17. oktobra je namreč praznovala natanko 50 let in skoraj 19 let jo zdaj skrbno ureja Pavle Jakopič. Sicer pravnik po izobrazbi pa je že od malih nog tesno povezan z radijsko hišo in delom v njej. Nekaj svojih življenjskih modrosti bo podelil z nami v tokratni oddaji.


12.10.2016

Dare Valič

Dolgoletni član ljubljanske Drame Dare Valič je nedvomno velika igralska osebnost. Slovenskega gledališča ni obogatil samo s fascinantnim nizom prepoznavnih karakternih vlog, temveč s svojim značajem kot takim, z edinstvenim igralskim obrazom, ki se je že neizbrisno zapisal v naš spomin, je zapisala posebna žirija v obrazložitvi odločitve o podelitvi letošnjega Borštnikovega prstana. Dare Valič je odigral več kot 110 gledaliških vlog, največ v ljubljanski Drami, vrsto nepozabnih vlog pa je ustvaril tudi na filmskih platnih in televizijskih ekranih. Dare Valič bo gost Tadeje Krečič Scholten v oddaji Intervju v sredo na Prvem po 10. uri.


28.09.2016

Tomaž Mavrič

Slovenski lazarist Tomaž Mavrič je bil na julijskem občnem zboru v Chicagu izbran za vrhovnega predstojnika Misijonske družbe, kot se uradno imenujejo lazaristi. Tomaž Mavrič se je rodil v Argentini, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo, študij teologije pa nadaljeval v Ljubljani. Za nekaj se je preselil v Kanado, nato pa je več kot dvajset let preživel v misijonih v Ukrajini in Rusiji. Na rimskem sedežu lazaristov se je z novim superiorjem Misijonske družbe pogovarjal naš dopisnik Janko Petrovec.


21.09.2016

Intervju - Radio

Slovenija je spomladi letos dobila strategijo obvladovanja demence do leta 2020. In to deset let po tako imenovani 'Pariški deklaraciji', v kateri so člani Alzheimer Europe pozvali EU, Svetovno zdravstveno organizacijo ter nacionalne vlade, da priznajo Alzheimerjevo bolezen kot pomemben izziv javnemu zdravstvu. Ob svetovnem dnevu te najpogostejše oblike demence, bo gost intervjuja na Prvem profesor doktor Zvezdan Pirtošek, predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski nevrološki kliniki, ki se velik del svoje znanstvene poti posveča prav Alzheimerjevi bolezni. O njenih izzivih za medicinsko stroko, znanost in družbo - torej vsakega med nami, bo prof. dr. Zvezdana Pirtoška povprašala Mojca Delač.


14.09.2016

Prof. dr. Milan Jazbec

Aktualni pogovori z gosti.


07.09.2016

Janja Garnbret

Slovenija je že nekaj časa svetovna športnoplezalna velesila – naši plezalci in predvsem plezalke so nas razvadile in zato so pričakovanja vedno večja. Sploh zdaj, ko je športno plezanje postalo tudi olimpijska disciplina, ima Slovenija celo vrsto močnih adutov, ki bodo zagotovo krojili sam vrh. Med njimi je naše najmočnejše orožje pravi meteor letošnje plezalne sezone Janja Garnbret, ki je letos pri svojih 17 letih od šestih tekem zmagala na kar treh, le enkrat pa ni stala na zmagovalnem odru. V sredinem intervjuju na Prvem bo v pogovoru z voditeljem Juretom K. Čoklom predstavila svoja pričakovanja pred koncem letošnje sezone, ki se bo tradicionalno končala s spektaklom v Kranju.


31.08.2016

Branko Mihorko, vodja paraolimpijske reprezentance

Gost današnje oddaje Intervju bo Branko Mihorko, ki je že prek 30 let je vključen v delovanje športa invalidov. Je podpredsednik evropske zveze za odbojko sede in mednarodni sodnik v tem športu, od leta 2013 pa je tudi pomočnik trenerja in vodja slovenske ženske državne reprezentance v odbojki sede. Osem let je vodil strokovni svet za šport invalidov, letos pa je vodja slovenske odprave – paraolimpijske reprezentance, ki danes potuje v Rio. Slovensko paraolimpijsko reprezentanco je vodil že na igrah v Sydneyu, Atenah in Pekingu, kot član ekipe pa je bil tudi v Londonu. Kakšne so zadolžitve vodje slovenske paraolimpijske reprezentance v Riu, kakšna je vloga paraolimpijskega športa v svetu, so paraolimpijske igre enakovredne olimpijskim, kako se med seboj razlikujejo tekmovalne discipline glede na omejitve, ki jih imajo športniki invalidi ter zakaj se zavzema, da bi se čim več mladih invalidov začelo ukvarjati s športom – o tem se je z Brankom Mihorkom pred odhodom v Rio pogovarjala Petra Medved.


24.08.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


17.08.2016

Jernej Stritih

Gozdar, okoljevarstvenik, tabornik, politik, inštruktor kajaka in alpinizma – kaj od tega najbolj zaznamuje življenje Jerneja Stritiha, ki je začel poklicno pot z raziskovanjem gozdnih ekosistemov in sodelovanjem pri reformi okoljskih politik in institucij na državni in mednarodni ravni v devetdesetih. Ima široke izkušnje na področju oblikovanja politik, razvoja institucij, vodenja projektov, okoljskega financiranja in trajnostnega razvoja. Tabornik vse od otroških let je danes starešina Zveze tabornikov Slovenije – Nacionalne skavtske organizacije. O izzivih v prihodnosti v tokratnem pogovoru.


10.08.2016

O sodobnem olimpizmu z dr. Milanom Hosto

Oči svetovne športne javnosti so v teh dneh uprte v največje brazilsko mesto – Rio de Janeiro, kjer več kot 10 tisoč športnikov tekmuje za 305 kompletov kolajn. Afere z nedovoljenimi poživili, organizacijske težave in problemi brazilske družbe so se umaknile v ozadje, v ospredju so športni dosežki, uspehi in razočaranja. »Hitreje, višje, močneje« odmeva na tekmovališčih, tekma za kolajne je neizprosna, olimpijske igre že dolgo niso več prireditev, kjer bi bilo dovolj le sodelovati, športniki so za olimpijsko slavo pripravljeni storiti marsikaj. Športni uspehi ne prinašajo le slave, pač tudi denar in družbeni ugled, z vrhunskim športom so povezani ekonomski in politični interesi. O sodobnem olimpizmu, etiki in vrednotah v vrhunskem športu in pomenu športa za široke ljudske množice, bo govor v današnjem Intervjuju z dr. Milanom Hosto. Milan Hosta je profesor športne vzgoje in doktor filozofije športa, predavatelj etike športa in olimpizma na Univerzi na Primorskem. Je eden najbolj aktivnih delavcev na področju športa v Sloveniji, med drugim vodi Inštitut za razvoj športa – Spolint, zavzema se za spoštovanje fair-play-a in ohranjanje pozitivnih vrednot športa. Posveča pa se tudi razvoju in poučevanju metod pravilnega dihanja za premagovanje psihičnih in zdravstvenih težav ter spodbujanju inovativnega pristopa k spodbujanju gibalnega razvoja otrok.


03.08.2016

Arijan Rapuš

Morje, začetek življenja in vsega, kar nas obdaja – tako nas prepričuje sodobna znanost in tudi mitološki viri – je imelo v zgodovini človeštva včasih bolj, včasih manj pomembno vlogo. Človeka pa so ves čas vodile želje, da bi morje zares spoznal, ga obvladal ter izkoriščal njegova bogastva. Naše vedenje o morju se je v stoletjih raziskovanj in znanstvenega razvoja večalo, a je kljub temu še danes nepopolno. Precej od blizu pa ga pozna tokratni gost Intervjuja. Arijan Rapuš je prvi apnea inštruktor v Sloveniji, je vodja šole potapljanja na vdih in podvodnega ribolova z najdaljšo tradicijo pri nas, ki deluje pod okriljem znamenite Apnea Academy, tudi njegovo izobraževalno delo na področju varnosti pri prostem potapljanje je pionirsko. Je tudi školjkar in asistent pilota v Luki Koper. Z njim se bo pogovarjala Liana Buršič.


27.07.2016

Saša Ivan Geržina

V tednu pred obiskom Vladimirja Putina v Sloveniji Rusija pričakovano vstopa v ospredje zanimanja slovenske javnosti. Ruska kapelica pod Vršičem sicer velja za eno središčnih točk slovensko-ruskih odnosov, a ti še zdaleč niso le stvar pietete do zgodovinskih osebnosti, dogodkov in prizorišč, ki nas povezujejo. Odnosi med Slovenijo in Rusijo seveda ne segajo le v začetke slovenske državnosti, ampak dlje v zgodovino. Trenutno so še posebej kompleksni zaradi ostre geopolitične slike, ki jo izrisuje sedanjost. Tako v Ljubljani kot v Moskvi zatrjujejo, da so odnosi odlični. Če se omejimo na zadnjih 25 let, se v povezavi z Rusijo pri nas nenehno, tako ali drugače, pojavlja ime Saše Ivana Geržine. Prvi slovenski veleposlanik v Ruski federaciji, predsednik Društva Slovenija – Rusija, gospodarstvenik, politik. Človek, ki ima Rusijo rad, in ki jo – tako pravi – razume. Sašo Geržino je pred mikrofon povabil še en poznavalec Rusije, Andrej Stopar. Pogovoru lahko prisluhnite v sredinem Intervjuju, v živo, po 10. uri na Prvem programu Radia Slovenija.


20.07.2016

Mojca Širok

Ali res vse poti vodijo v Rim, se zdi precej retorično vprašanje za Mojco Širok, dolgoletno dopisnico RTV Slovenija iz Rima In Vatikana. Kakšna je specifična teža Italije pri novem razporejanju moči znotraj evropskih formalnih povezav in neformalnih zavezništev? Kakšen je slovenski vpliv v Vatikanu v času pontifikata papeža Frančiška? Zakaj Mojca Širok že več kot 20 let raziskuje strukture in delovanje italijanske mafije? Je novinarska misija na tujem poslednji relikt romantičnega obdobja novinarstva? Z Mojco Širok se bo v sredo po deseti na Prvem pogovarjal Bojan Leskovec.


13.07.2016

Miha Mazzini

Letošnje leto je, kot kaže, leto Miha Mazzinija, pisatelja, scenarista, doktorja antropologije in strokovnjaka za računalništvo. Najprej, še pozimi, je za delo Zvezde vabijo, ki se v pomembni meri godi v virtualnih prostranstvih interneta, prejel nagrado Modra ptica za najboljši mladinski roman. No, pred slabim mesecem pa je za knjigo Otroštvo, ki jo je pisatelj označil kot avtobiografski roman v izmišljenih zgodbah, prejel še svojega prvega kresnika. Raziskave kažejo, da tovrstna priznanja knjigam opazno povečajo nakup in knjižnično izposojo, toda Mazziniju se pravzaprav že vse od Drobtinic, romanesknega prvenca, ki se je pred tremi desetletji prodal v dandanes komaj doumljivi nakladi 54 tisoč izvodov, menda ni bati, da ne bi imel bralk in bralcev. Najbrž tudi zato, ker že lepo število let velja za enega najbolj lucidnih, provokativnih in kontraintuitivnih spletnih kolumnistov pri nas. Kako sta si pisateljevanje in blogerstvo podobna in kako sta si različna; zakaj je slovenska psiho-socialna stvarnost neizčrpen vir snovi za pisatelja; ali bo tudi Otroštvo, kakor nekoč že Drobtinice, deležno filmske predelave - to pa so le nekatera izmed vprašanj, ki jih bomo Mazziniju zastavili v tokratnem Intervjuju na Prvem. S pisateljem se bo pogovarjal Goran Dekleva.


06.07.2016

Luka Zibelnik

Luka Zibelnik je lektor slovenskega jezika v Clevelandu v ZDA. Že osem let od blizu spoznava tamkajšnjo slovensko skupnost, v kateri je tudi sam zelo aktiven. Tudi pri Slovenskem muzeju in arhivu, ki bo odslej bogatejši za dve različici Prešernovih rokopisov pesmi ‘Slovo od mladosti’ in ‘Dohtar’. O dragocenem odkritju, ki bo na ogled tudi v Ljubljani, zapuščini starejših in prihodnosti mlajših generacij Slovencev v Clevelandu ter o novem programu učenja slovenščine na daljavo, bo Luka Zibelnik spregovoril v Intervju v sredo po 10. uri. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.


29.06.2016

Dr. Đulo Rušinović Sunara

V današnjem intervjuju gostimo Dr. Đulo Rušinović Sunara, nedavno upokojeno žilno kirurginjo iz Splita, ki se že 19 let kot prostovoljka ukvarja s hrvaškim zdravstvenim sistemom in z vzpostavljanjem sistema varovanja pacientovih pravic znotraj njega. Ustanovila je hrvaško Združenje za pravice pacientov, je pa tudi podpredsednica Svetovnega združenja za medicinsko pravo. Prepričana je, da je bil hrvaški zdravstveni sistem, ki se je nekoč lahko kosal z zahodnimi zdravstvenimi sistemi, v 90. letih vržen na trg popolnoma nepripravljen, in da je to eden izmed glavnih vzrokov za njegov propad. O tem, kako je vse skupaj povezano s pravicami pacientov, ki na Hrvaškem po njenem mnenju pravzaprav sploh ne obstajajo, in o rešitvah za nastalo situacijo, se je z dr. Đulo Rušinović Sunara pogovarjala Cirila Štuber.


Stran 22 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov