Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov - med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane - negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.

Dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo

Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov – med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane – negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.

Na Kliniki Golnik so v času epidemije sprejeli okoli 50 pacientov, 8 jih je umrlo. Ostali so ozdraveli in zapustili bolnišnico. Na epidemijo so se pravočasno pripravili.

»Slovenija se je odzvala pravočasno, zato nismo delili usode z ostalimi državami. V bolnišnici na Golniku smo postali pozorni že, ko je začela naraščati cena varovalne opreme, takrat smo začeli  z dodatnimi nakupi zaščitne opreme. Epidemija se je bližala, morali smo ukrepati, za sprejem okuženih bolnikov smo preuredili negovalni oddelek.  Z začasno preureditvijo, tudi improvizacijo, smo vzpostavili pogoje za obravnavo bolnikov in pogoje za delo.»

Bolnišnica Golnik bi zaradi prostorske stiske nujno potrebovala nov izolacijski oddelek.

»Prvi val okužbe se umirja. V centralnem delu naše bolnišnice bolezni ni bilo. Mi lahko kupimo veliko aparatov, ampak v ključnih trenutkih potrebujemo ljudi. Negovalno osebje in zdravnike z znanjem, obravnava okuženih bolnikov je zahtevna.”

»Vsi si želimo zdravilo, cepivo, da bi lahko prekinili to nočno moro. Ob tej želji pa me obhajajo  strahovi, da to ne bo prav hitro. Upamo, da bo zdravilo učinkovito, hkrati pa me skrbi, ker virus mutira.«

»Na Spodnjem Gorenjskem imamo ekipo strokovnjakov, v kateri sem tudi sam, ki dobro sodeluje z domovi za starejše na tem območju. Spremljamo bolnike v domovih, se pogovarjamo, srečujemo, načrtovali smo ukrepe. Pred izbruhom novega koronavirusa ni bil nihče pripravljen, ne domovi za starejše občane, ne bolnišnice, ne primarno zdravstvo. Potrebovali smo znanje in trening pravilne uporabe zaščitne opreme. To smo videli tudi v naši bolnišnici. Zaposleni,  ki niso delali z infektivnimi bolniki, niso poznali podrobnosti, kako se oprema namesti, kako se gibljemo, kam smemo, kam ne, česa se ne smemo dotakniti in kako se okužena oprema sname. V domovih za starejše občane so imeli še manj takšnih izkušenj.

“In te izkušnje so bile dragocene. Takšna uspešna zgodba je Dom starejših občanov Naklo, kjer sta zbolela dva oskrbovanca in dva zaposlena, a smo epidemijo prekinili. Preprečili smo, da se od oskrbovancev ni znova okužilo osebje, ki bi lahko okužilo varovance.  V Naklem smo ta začaran krog, ki smo ga videli v nekaterih domovih, uspeli pravočasno prekiniti«, je pojasnil Aleš Rozman.

»Zaščitna oprema je shranjena v varnih prostorih, sledimo vsako škatlo, maske se delijo osebno, če kdo rabi dodatno, jo dobi.«

V vladni svetovalni  skupini za področje zdravstva med epidemijo so različni strokovnjaki, niso vedno soglasni, imajo različne poglede na ukrepe, a je pomembno, da so učinkoviti. Vsak večer imajo videokonferenco, pogovarjajo se tudi čez dan. Delijo izkušnje iz tujine.

»Neposrednega pritiska politike na delo skupine nisem čutil.  Velika večina nas je neodvisnih. V zadnjem času pa je postal velik pritisk iz družbe, saj ukrepi povzročajo škodo na številnih področjih. Pritiski po odpiranju so veliki. Mi bi radi razmere vodili tako, da bi bila družba odprta, da bi gospodarstvo lahko delovalo, ne bi pa se želeli skozi lahkomiselne sprostitve ukrepov vrnili v čas, da  bi krivulja bolezni naraščala. Virus se lahko prenaša na množičnih prireditvah, zabavah, ob druženjih, kar si ljudje najbolj želijo. Tukaj bomo morali biti najbolj previdni, če želimo ekonomsko preživeti.«

Ker Golnik ni velika ustanova, skušajo biti vsi operativni. »Mi zdravimo bolnike. Kot klinična ustanova vpeljujemo nove metode zdravljenja, in poučujemo študente fakultet, kultura znanja je zelo pomembna. Postavljam si vprašanje, kaj bi si sam želel kot pacient. Pred epidemijo smo načrtovali, kako bi skrajšali čase od odvzema do izvida, da bi naročali na uro, da pacienti ne bi čakali v bolnišnicah, da bi izvide dobili v roke, da bi se lahko  več pogovarjali s pacienti, da bi ti dobili razumljivo razlago…«

»Vsaka epidemija povzroča škodo pri tistih bolnikih, ki so morali zaradi svojih diagnoz in drugih bolezni počakati na obravnave. So tudi izjeme. Diagnostika raka ne more čakati, pomembno je zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje. Vse takšne primere smo na Golniku obravnavali. Bolnike, ki so naročeni pod hitro in redno, že uvrščamo na preglede. Ker je bilo primarno zdravstvo obremenjeno z novim koronavirusom, napotitev ni bilo veliko. Bojimo se, da bolniki čakajo doma in se jim bolezen slabša. Če čutijo, da njihovo zdravje ni v redu, naj vztrajajo pri nadaljnji obravnavi.  Izolacija je imela po drugi strani ugoden vpliv na bolnike s kroničnimi boleznimi, saj je bilo manj poslabšanj KOPB in astme zaradi kroničnih respiratornih obolenj.«

»Kot interventni pulmolog sem navajen delati, tudi z zgledom. Nikoli se nisem obračal od tega virusa. Ko je bila negotovost največja, sem rekel: Gremo, kdo gre z menoj? Tako smo z mobilno ekipo na začetku epidemije po naročilu ministrstva v enem dnevu odvzeli brise v Domu starejših občanov Metlika«, pravi dr. Aleš Rozman.

»Čaka nas negotovo obdobje, ne bi bil rad črnogled, lahko tudi močan drugi val. Tako kot po 11.septembru, tudi po epidemiji svet ne bo več isti. Kot družba bomo morali preživeti, življenjski slog pa prilagoditi. Spreminjanje navad traja in je lahko tudi boleče. Z drugačnim pogledom na svet  bomo našli tudi lepe stvari. Bomo pa morali še enkrat premisliti, kaj potrebujemo, kaj nas veseli, da ne bomo razmišljali zgolj o tem, za kaj smo prikrajšani.«