Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andrej baron Winkler (1825–1916) spada med zelo pomembne slovenske politične osebnosti v obdobju avstro-ogrske monarhije. Bil je med ustanovitelji Slavljanskega bravnega družtva, Narodne čitalnice v Gorici in leta 1864 Slovenske matice v Ljubljani. Opravljal je funkcijo poslanca v goriško-gradiškem deželnem zboru in v državnem zboru na Dunaju. V deželnem zboru se je zavzemal za sožitje med Slovenci in Italijani ter za uporabo slovenščine v dopisovanju s slovenskimi občinami in na sejah deželnega zbora. Zaslužen je za sprejem deželnega volilnega zakona, ki je zmanjšal število italijanskih in povečal število slovenskih poslancev v deželnem zboru. Leta 1880 ga je cesar imenoval za predsednika dežele Kranjske in svojega namestnika. Državno upravo, ki je bila skoraj v celoti nemška, je počasi zamenjal s slovenskimi uslužbenci ter uvedel slovensko uradovanje v občinah in dopisovanje v slovenščini. Veliko naporov je vložil tudi v razvoj zdravstva in šolstva na Kranjskem. Cesar Franc Jožef mu je leta 1883 podelil dedni plemiški naziv barona. Skratka, baron Winkler je pomembno sooblikoval našo zgodovino v devetnajstem stoletju, zato si zasluži, da živi v zgodovinskem spominu. Znanstveno monografijo o njem je napisal upokojeni diplomat in politik Jože Šušmelj. Ta je kot soavtor sodeloval pri vrsti zbornikov, objavil pa je tudi precej avtorskih knjig, in to v dvanajstih letih, med drugim leta 2003 knjigo Zgodba o zakonu, s podnaslovom Sprejemanje zakona za zaščito slovenske manjšine v italijanskem parlamentu, leta 2009 Trpko sosedstvo: nekateri vidiki odnosov med sosednjima državama v obdobju 1946–2001 in konec minulega leta – v zbirki Besede s Planote pri Društvu ljubiteljev narave Planota in s spremno besedo dr. Branka Marušiča – še delo o baronu Winklerju. Več o nekoliko pozabljenem politiku bo Jože Šušmelj povedal v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.
753 epizod
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Andrej baron Winkler (1825–1916) spada med zelo pomembne slovenske politične osebnosti v obdobju avstro-ogrske monarhije. Bil je med ustanovitelji Slavljanskega bravnega družtva, Narodne čitalnice v Gorici in leta 1864 Slovenske matice v Ljubljani. Opravljal je funkcijo poslanca v goriško-gradiškem deželnem zboru in v državnem zboru na Dunaju. V deželnem zboru se je zavzemal za sožitje med Slovenci in Italijani ter za uporabo slovenščine v dopisovanju s slovenskimi občinami in na sejah deželnega zbora. Zaslužen je za sprejem deželnega volilnega zakona, ki je zmanjšal število italijanskih in povečal število slovenskih poslancev v deželnem zboru. Leta 1880 ga je cesar imenoval za predsednika dežele Kranjske in svojega namestnika. Državno upravo, ki je bila skoraj v celoti nemška, je počasi zamenjal s slovenskimi uslužbenci ter uvedel slovensko uradovanje v občinah in dopisovanje v slovenščini. Veliko naporov je vložil tudi v razvoj zdravstva in šolstva na Kranjskem. Cesar Franc Jožef mu je leta 1883 podelil dedni plemiški naziv barona. Skratka, baron Winkler je pomembno sooblikoval našo zgodovino v devetnajstem stoletju, zato si zasluži, da živi v zgodovinskem spominu. Znanstveno monografijo o njem je napisal upokojeni diplomat in politik Jože Šušmelj. Ta je kot soavtor sodeloval pri vrsti zbornikov, objavil pa je tudi precej avtorskih knjig, in to v dvanajstih letih, med drugim leta 2003 knjigo Zgodba o zakonu, s podnaslovom Sprejemanje zakona za zaščito slovenske manjšine v italijanskem parlamentu, leta 2009 Trpko sosedstvo: nekateri vidiki odnosov med sosednjima državama v obdobju 1946–2001 in konec minulega leta – v zbirki Besede s Planote pri Društvu ljubiteljev narave Planota in s spremno besedo dr. Branka Marušiča – še delo o baronu Winklerju. Več o nekoliko pozabljenem politiku bo Jože Šušmelj povedal v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Dr. Alenka Koron je v minulih letih objavila vrsto tehtnih recenzij, ocen, spremnih besed in separatov s svojimi razpravami, pred kratkim pa je pri Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v zbirki Studia litteraria izšla njena prva znanstvena monografija Sodobne teorije pripovedi. V monografiji avtorica najprej analizira terminološke opredelitve, nato pa zelo temeljito predstavi zgodovino teorij pripovedi, svoj pregled pa sklene – kot napoveduje naslov – v sodobnosti, skratka, s pregledom naratologij oziroma teorij pripovedi po strukturalizmu. Monografijo sklenejo analize, ki dokazujejo praktično rabo postklasične oziroma poststrukturalistične oziroma sodobne naratologije. Več o monografiji – za katero je dr. Tomo Virk na zavihku zapisal, da gre »za nepogrešljivo referenčno delo« –, bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Eden izmed romanov, ki so prišli v ožji nabor finalistov za letošnjo nagrado Modra ptica, je tudi Izbrisana Mihe Mazzinija. V knjigi, ki je pozneje izšla pri novomeški založbi Goga, je avtor načel odrinjeno stran slovenske poosamosvojitvene zgodovine: tematiko izbrisanih. Prodornost, družbena kritičnost in duhovitost, ki sicer odlikujejo Mazzinijevo publicistiko, so ob napeti in razgibani zgodbi najizrazitejši atributi avtorjevega novega romana. Miha Mazzini ga bo predstavil v pogovoru s Tino Kozin.
Urban Vovk in Uroš Zupan, urednika najnovejše antologije sodobne slovenske poezije 75 pesmi od Dekleve do Peratove, sta svoj izbor sklenila s poezijo Katje Perat. Njuna odločitev je še kako smiselna: Katja Perat se je namreč že s svojo prvo pesniško zbirko Najboljši so padli uveljavila kot vznemirljiva pesnica, ki z lahkoto prehaja v različne intelektualne in duhovne lege, pred kratkim pa je objavila, pri LUD Literatura, svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Davek na dodano vrednost. Več o zbirki bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.
Doktor Jernej Kosi je po izobrazbi zgodovinar in sociolog kulture. V svojih raziskavah se – med drugim – ukvarja z zgodovino vznikov nacionalizmov in oblikovanjem modernih narodov. Pred kratkim je pri založbi Sophia objavil znanstveno monografijo Kako je nastal slovenski narod, s podnaslovom Začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja. Z monografijo se je dr. Kosi navezal na tradicijo oziroma žanr nacionalne zgodovine. Kako, pa bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Robert Simonišek se je z zbirkama Potopljeni katalog in Avtoportret brez zemljevida najprej uveljavil kot pesnik, leta 2010 z zbirko kratkih pripovedi Melanholična zrenja kot pisec kratkih zgodb, leto pozneje z znanstveno monografijo o slovenski secesiji še kot umetnostni zgodovinar, lani pa je objavil svoj romaneskni prvenec Soba pod gradom. V romanu se je Simonišek dotaknil tako družbenega dogajanja kot njegove medijske podobe, predvsem pa je ustvaril večplastnega romanesknega junaka. Več o romanu, ki je izšel v zbirki Piramida pri založbi Litera, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, in sicer v pogovoru z Markom Goljo. Prebral nam bo tudi odlomek iz romana.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Pisatelju, alpinistu in novinarju Tadeju Golobu je z romanesknim prvencem Svinjske nogice uspel veliki met: dobil je kresnika za najboljši roman. Njegov najnovejši roman za odrasle z nekoliko skrivnostnim naslovom Ali boma ye! prav tako dokazuje, da pisatelj ne miži pred družbeno resničnostjo, da obvlada govorice literarnih likov in pripovedno strukturo ter da se tika s humorjem. Prizor, v katerem romaneskni junak kot novinar pri neimenovanem mesečniku piše pisma bralcev za svojo rubriko, je prav gotovo eden izmed najbolj smešnih prizorov v sodobni slovenski prozi. Skratka, čeprav Tadej Golob z romanom ni ponovil uspeha izpred nekaj let, pa je zagotovo napisal dober in berljiv roman o boksarju na pragu zrelih let in pomembnih odločitev, primeren tudi za poletno branje. Več o romanu, objavljenem pri novomeški založbi Goga, bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Med letošnjimi novostmi v zbirki Nova lirika (pri založbi Mladinska knjiga) je tudi knjiga izbranih pesmi poljske pesnice Wisławe Szymborske z naslovom Ključ. Izbor po večini refleksivne in zadržane poezije poljske nobelovke je pripravila Sovretova nagrajenka Jana Unuk, ki bo v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo predstavila značilnosti pesničine poezije, slišali pa bomo tudi tri pesmi Wisławe Szymborske v interpretaciji dramskih igralk Saše Mihelčič in Violete Tomič.
Pesnik Ciril Zlobec svojo voljo, strast in ljubezen do življenja in ustvarjanja potrjuje tudi na pragu devetdesetih let na najlepši možni način: s pesniško zbirko. V zbirki Biti človek je akademik Zlobec zbral vrsto refleksivnih pesmi, v katerih ima pomembno vlogo tudi njegova osebna izkušnja. Več o svoji trideseti pesniški zbirki, ki je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga, nam bo pesnik povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa nam bo tudi nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Pisatelj, teatrolog, pisec radijskih iger, politik in podpredsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak se je z romanom Usedline (izšel je pri Cankarjevi založbi) uvrstil v najožji krog za nagrado kresnik. V romanu je sicer sledil Sokratovemu imperativu Spoznaj samega sebe, toda hkrati se je zavedal izjave Györgyja Konráda Spomin je vedno fikcija. Tako je nastalo morda avtobiografsko besedilo, morda razvojni roman, morda iskanje izgubljenega časa, verjetno pa preplet vsega trojega. Več o Usedlinah bo Peršak povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Jurij Hudolin je zelo vsestranski književnik: najprej se je uveljavil kot pesnik, potem kot prevajalec, kolumnist, v zadnjih letih pa predvsem kot prozaist. Lani je v zbirki Beletrina pri Študentski založbi objavil že svoj četrti roman Ingrid Rosenfeld; z njim se je uvrstil med peterico letošnjih kandidatov za nagrado kresnik. Več o romanu, ki se odlikuje s prepoznavnim in bogatim jezikom, bo povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa nam bo tudi odlomek iz njega. Ne zamudite.
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Roman Rozina sodi v srednjo generacijo slovenskih književnikov. Najprej je delal kot novinar, pozneje se je posvetil publicistiki, zadnja leta pa redno objavlja književna dela. Napisal je zbirko kratkih zgodb Šumijo besede domače in kar nekaj romanov. Za svoj trenutno zadnji roman Županski kandidat Gams je letos prejel nagrado modra ptica, ki jo podeljuje Cankarjeva založba. V romanu Rozina všečno in psihološko prepričljivo pripoveduje o politiki v naših krajih, tuja mu ni niti satira, predvsem pa ima posluh za življenjske situacije in značaje. Njegov naslovni junak je morda nekoliko neznačilen za slovenske politične razmere, toda vse okrog njega je še kako znano. Dodatno je pisatelj začinil roman z nekaj preobrati, več o njem pa nam bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.
Neveljaven email naslov