Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam. Narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.
Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam, narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.
Prihaja s Kanomlje, srednjo šolo pa je obiskovala v Ljubljani, kjer je nadaljevala tudi študij. Pravi, da je zelo dolgo vztrajala pri idrijskem narečju.
"Šele po nekaj letih na Dolenjskem sem začutila, da se s tem, kako s kom govorim preveč ukvarjam in da me to preveč obremenjuje. Takrat sem naredila generalni preklop in začela govoriti z vsemi, ki niso iz idrijskega konca neko splošnejšo, nevtralnejšo, pogovorno različico."
V svoji raziskavi sicer ugotavlja, da obstajajo trije tipi govorcev, ki jezik prilagajajo okolju, na primer v službi v Ljubljani. Prvi radikalno preklapljajo iz narečja, drugi govorci so nekje vmes med narečjem in standardnim jezikom, tretji pa praktično v vseh situacijah še vedno vztrajajo pri narečju.
Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam. Narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.
Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam, narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.
Prihaja s Kanomlje, srednjo šolo pa je obiskovala v Ljubljani, kjer je nadaljevala tudi študij. Pravi, da je zelo dolgo vztrajala pri idrijskem narečju.
"Šele po nekaj letih na Dolenjskem sem začutila, da se s tem, kako s kom govorim preveč ukvarjam in da me to preveč obremenjuje. Takrat sem naredila generalni preklop in začela govoriti z vsemi, ki niso iz idrijskega konca neko splošnejšo, nevtralnejšo, pogovorno različico."
V svoji raziskavi sicer ugotavlja, da obstajajo trije tipi govorcev, ki jezik prilagajajo okolju, na primer v službi v Ljubljani. Prvi radikalno preklapljajo iz narečja, drugi govorci so nekje vmes med narečjem in standardnim jezikom, tretji pa praktično v vseh situacijah še vedno vztrajajo pri narečju.
Američan Joshua Rocchio je doštudiral latinščino in starogrščino, govori še italijansko, špansko, rusko, hrvaško, angleško in slovensko. Jezik povezuje z glasbo, igra kar šest inštrumentov. Pred osmimi leti se je iz zvezne države Maryland preselil v Slovenijo, jezika pa naučil od takratnega dekleta, današnje žene. Prve besede, ki jih je usvojil, so bile: lačen, pacek in strgan. Josh pravi, da danes razmišlja pretežno v angleščini in slovenščini, včasih tudi v latinščini.
Na veliki zvon obešamo nov Slovar zvonjenja in pritrkavanja, ki vsebuje več kot 1000 izrazov. Dr. Mojca Kovačič je ena od avtoric, ki pravi, da je zvonjenje za ljudi od nekdaj pomemben del življenja: “Veliko jim je pomenilo, da je zvonilo ob rojstvih, porokah in smrtih. Ko pa so zvonovi utihnili, so rekli, da so šli v Rim.”
Unikati so posebnosti v jeziku, za katere se misli, da so omejene le na tisti jezik. “Trditve o unikatih so začasne, ker še ne poznamo razmer v vseh jezikih, sploh pa ne v vseh narečjih,” pravi dr. Janez Orešnik, upokojeni jezikoslovec.
Vladimir Milovanović je že kot otrok užival v reševanju ugank, zdaj se že več kot deset let igračka z besedami in s črkami. Največ ustvari slikovnih križank, kjer so opisi v kvadratkih, nekaj pa tudi klasičnih – torej tistih, kjer so opisi pod ali ob križanki.
Pregovorov, ki jih uporabljamo v vsakodnevni slovenščini, ni malo, v jeziku jih kroži na stotine, morda celo tisoče. Veliko pregovorov je tudi že zbranih v raznih slovarjih ali zbornikih. Dr. Matej Meterc je s pomočjo anket in analize besedil zbral tristo najpogostejših pregovorov, razvrščenih po poznanosti in pogostnosti uporabe, kar pa seveda ni čisto dokončen seznam, ker se neprestano rahlo spreminja.
Prve valovce je v govoru urila in kalila legendarna inštruktorica zborne izreke Ana Mlakar; njeni učenci so isti stavek ponavljali tudi cele ure.
Z dr. Sašo Babič, ki se na ZRC SAZU ukvarja s slovstveno folkloro, analiziramo kletvice. Te nam pogosto uidejo med vožnjo.
Beremo od leve proti desni in od zadaj naprej. "Ceni plačo maneken, a moč alpinec." Eden od naših najbolj znanih in tudi najbolj obrabljenih palindromov je: perica reže raci rep. Janez Kumše, avtor več kot 66 tisoč palindromov, se spominja svojega prvega: ali se bo Huberta na trebuh obesila?
Ker je teden gozdov in ker je les eden od naših največjih bogastev pripovedujemo pravljico z meta-forami o gozdu. V gozdičku se srečata lisica in lovec. Četudi močan kot hrast, pa je bukov in štorast lovec nekje izgubil svojo čutarico. Našla jo je zvita lisica, ki je pijana kot klada obležala v bližnjem grmovju.
Da so bili očetje radijskega žargona duhoviti, pričajo številna poimenovanja, ki so vulgarna le, če jih tako razumemo ali postavimo v drugačen kontekst.
Ko se je treba pohvaliti z znanjem tujih jezikov, smo Slovenci precej samozavestni. Vsak govori vsaj dva. Kdaj pa se lahko zares pohvalimo z znanjem tujega jezika? Ko znamo naročiti pivo, kavo z mlekom ali, kot pravijo nekateri, ko se znamo v jeziku spreti?
S prometom imamo radijci veliko prometa. Prometne informacije so še vedno vključene v vozni red praktično vseh radijskih postaj. Le da v njih ni metafor in ko uporabimo besedno zvezo “žival na cesti” mislimo resnično žival na cesti in ne česa – oziroma koga – v prenesenem pomenu. Z doktorico in raziskovalko slovstvene folkloristike Sašo Babič smo iskali metafore in pregovore, povezane s prometom.
V Jezikanju smo se lotili socio-lingvistične tematike, povezane s tujimi jeziki. V slovenščini o slovenščini za otroke priseljencev in beguncev. Na osnovni šoli Livada jih poučuje Ksenija Žižek. Pravi, da se najprej lotijo književnosti, šele nato pride na vrsto slovenska slovnica.
Prvič v zgodovini oddaje jezikamo v tujem jeziku. A ker nismo želeli biti pristranski, smo izbrali nevtralni jezik, ki je tako tuj kot domač vsem.
Za zapletanje jezika ni treba daleč. Že v Evropi, kjer imamo vse države in njihove prebivalce relativno dobro usidrane v ušesih, se da zaplesti. A veste, kako se reče prebivalcu Kosova, Andore, Malte, Walesa in Gibraltarja?
Tudi tokrat obravnavamo starševski žargon v interakciji starši – otrok. Fenomen že 38 let opazuje vzgojiteljica v vrtcu Tatjana Brenčič Okoren. Pravi, da ni nobene potrebe po pačenju ali pretiranem pomanjševanju predmetov, otrok razume normalno govorico.
Idejo za temo Jezikanj je na Facebooku posredovala Kristina, ki je vprašala, ali se bomo kdaj lotili “množilnika, ki ga uporabljajo novodobni starši iz osrednjeslovenske regije? Primeri uporabe: ali kaj spimo, nam pa zobki rastejo, mi smo vseskozi bolni ipd.”
Ko zbiramo svoje misli, ko ne najdemo pravih besed, zapolnimo prazna mesta z mašili. To delamo, ker nas je te tišine nepridvidene strah, se je bojimo. Čeprav nas ta mašila delajo pri poslušalcih bolj negotove, kot če bi naredili en premor, zbrali svoje misli in povedali naprej.
Nadaljevanje analize slovenskih naglasov. V glavnih vlogah (nekdanji) premierji.
Neveljaven email naslov