Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam. Narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.
Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam, narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.
Prihaja s Kanomlje, srednjo šolo pa je obiskovala v Ljubljani, kjer je nadaljevala tudi študij. Pravi, da je zelo dolgo vztrajala pri idrijskem narečju.
"Šele po nekaj letih na Dolenjskem sem začutila, da se s tem, kako s kom govorim preveč ukvarjam in da me to preveč obremenjuje. Takrat sem naredila generalni preklop in začela govoriti z vsemi, ki niso iz idrijskega konca neko splošnejšo, nevtralnejšo, pogovorno različico."
V svoji raziskavi sicer ugotavlja, da obstajajo trije tipi govorcev, ki jezik prilagajajo okolju, na primer v službi v Ljubljani. Prvi radikalno preklapljajo iz narečja, drugi govorci so nekje vmes med narečjem in standardnim jezikom, tretji pa praktično v vseh situacijah še vedno vztrajajo pri narečju.
Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam. Narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.
Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam, narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.
Prihaja s Kanomlje, srednjo šolo pa je obiskovala v Ljubljani, kjer je nadaljevala tudi študij. Pravi, da je zelo dolgo vztrajala pri idrijskem narečju.
"Šele po nekaj letih na Dolenjskem sem začutila, da se s tem, kako s kom govorim preveč ukvarjam in da me to preveč obremenjuje. Takrat sem naredila generalni preklop in začela govoriti z vsemi, ki niso iz idrijskega konca neko splošnejšo, nevtralnejšo, pogovorno različico."
V svoji raziskavi sicer ugotavlja, da obstajajo trije tipi govorcev, ki jezik prilagajajo okolju, na primer v službi v Ljubljani. Prvi radikalno preklapljajo iz narečja, drugi govorci so nekje vmes med narečjem in standardnim jezikom, tretji pa praktično v vseh situacijah še vedno vztrajajo pri narečju.
Naglasi so del naše identitete, pravi doktorica jezikoslovja Ursula Hirschfeld, ki se na Univerzi Martina Lutra v Wittenbergu že desetletja ukvarja s fonetiko, predvsem jo zanimajo tuji naglasi.Naglas je kot del naše identitete dobra stvar, vsaj do takrat, ko nas začne ovirati pri vsakdanjem življenju.
Besedila treh zmagovalnih pesmi Eme, prevedena iz angleščine v slovenščino, poslušalci pripisali slovenskim poetom.
"Napiti se ga" lahko Slovenci izrazimo s približno 200 različnimi besedami v poljudni prostočasovni raziskavi ugotavlja popotnik Mitja Lavtar.
Policijski jezik je večinoma razumljiv, njegov namen pa je povedati čim več, a hkrati ne povedati preveč.
V Jezikanju jezikamo po domače. Analizirali smo govor štirih sodelavk, ki v različnih govornih situacijah šprehajo tudi v narečju, a v etru zmeraj zborno.
Brina Poropat, 13-letna šolarka iz Maribora, je na tekmovanju v hitrem branju v eni minuti prebrala skoraj 4 tisoč besed. Vanja Jus pojasnjuje tehnike hitrega branja. Foto: Sam Greenhalgh (Flickr)
Pregibali smo jezik in se zabavali z jezikovnim humorjem. Pri tem nam je pomagal tudi jezikovni reaktivec oziroma kreativec Boštjan Gorenc Pižama.
V Jezikanju se sprašujemo, ali je tudi Špancem španska vas španska. Kako pa rečejo španski vasi denimo Italijani, Grki, Američani?
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.
Jezikamo z rekli in rečenicami, povezanimi s pticami. Napisali smo odo našim orlom!
Jezikamo z rekli in rečenicami, povezanimi s pticami. Napisali smo odo našim orlom!
Nadaljevali smo jezikanje s frazemi in uvedli z državami povezane jezikovne stalnice.
Vabljeni k jutranji jezikovni rekreaciji! Takoj ko se postavimo na noge, stegnemo vrat in dvignemo glavo … stisnemo zobe in se – od glave do pet – skupaj razgibamo. Pa ne kar tako z levo roko! Pri roki bomo namreč imeli strokovnjaka, ki bo postregel z modrimi nasveti – iz prve roke!
Skuhali smo jezikovno enolončnico: s kulinariko povezana rekla in rečenice. Jezikovna enolončnica je hranilno zelo bogata jed za vse, ki imajo velike oči in ki želijo svoj obrok zajeti z veliko žlico. Morda za prvi zmenek ali zadnjo večerjo …
Prejšnji teden je Sneguljčica pobegnila od mačehe, ki ji je stregla po življenju, in zatočišče našla v hišici palčkov na jasi globoko v gozdu. Malo je pojedla in utrujeno zaspala.
Jezikamo v jeziku družboslovcev. Priljubljena pravljica Sneguljčica in sedem palčkov bi zvenela kot zgodbica, ki jo med predavanji na eni od družboslovnih fakultet sicer pišejo študenti.
V rubriki Jezikanje o "okrancljanosti" jezika literarnih kritikov ali kako bi zvenela recenzija nedavne nogometne tekme Manchester City - Barcelona.
Neveljaven email naslov