Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.
Lahko z analizo neverbalne komunikacije prepoznamo laž? Na lovu za resnico se pogosto oklepamo kvazipokazateljev laži, pravi dr. Igor Areh
Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.
"Vemo, da ostržkov nos ne obstaja. To se pravi, da znotraj našega telesa, bodisi v možganih, bodisi v drugih fizioloških reakcijah, se pravi krvni pritisk, potenje in globina dihanja, ni znaka, ki bi bil indikator laži. Vse tisto, po čemer mi sklepamo, da naj bi nekdo lagal, je vznemirjenje. Imamo odlične inštrumente za merjenje vznemirjenja, kot je na primer poligraf, vendar spet meri vznemirjenje, laž pa je samo eden od razlogov, zakaj se vznemirjenje pojavi."
Dr. Areh dodaja, da laganje prej odkrijemo pri domačih ljudeh, saj jih poznamo in vemo, kakšni so, ko se vedejo normalno.
"Vsi želimo biti varni, vsi želimo imeti predvidljivo resničnost. In v tem lovu po resnici se oklepamo česar koli. In tako imate v zasliševalskih priročnikih ogromno nasvetov, po čem naj bi vse sklepali o tem, ali nekdo laže. Od prekrivanja ust, dotikanja nosu, hladnih dlani, suhih ust, neritmičnega dihanja, trzanja, pogoste potrebe po uriniranju, jecljanja, pokašljevanja ... Neverjetna je ta zbirka raznih kvazipokazateljev. V resnici pa so to samo pokazatelji živčnosti, torej nemira, nikakor pa ne laganja."
Lahko z analizo neverbalne komunikacije prepoznamo laž? ?
ANKETIRANCI:
"Če nekdo laže, pogleda stran, ponavadi na desno ali pa na levo.""Da pogledajo stran ali pa se umaknejo od situacije. Pri verbalni komunikaciji pa dodajo več podrobnosti."
"Pri CIA to opazujejo."
— Val 202 (@Val202) February 12, 2021
Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.
Lahko z analizo neverbalne komunikacije prepoznamo laž? Na lovu za resnico se pogosto oklepamo kvazipokazateljev laži, pravi dr. Igor Areh
Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.
"Vemo, da ostržkov nos ne obstaja. To se pravi, da znotraj našega telesa, bodisi v možganih, bodisi v drugih fizioloških reakcijah, se pravi krvni pritisk, potenje in globina dihanja, ni znaka, ki bi bil indikator laži. Vse tisto, po čemer mi sklepamo, da naj bi nekdo lagal, je vznemirjenje. Imamo odlične inštrumente za merjenje vznemirjenja, kot je na primer poligraf, vendar spet meri vznemirjenje, laž pa je samo eden od razlogov, zakaj se vznemirjenje pojavi."
Dr. Areh dodaja, da laganje prej odkrijemo pri domačih ljudeh, saj jih poznamo in vemo, kakšni so, ko se vedejo normalno.
"Vsi želimo biti varni, vsi želimo imeti predvidljivo resničnost. In v tem lovu po resnici se oklepamo česar koli. In tako imate v zasliševalskih priročnikih ogromno nasvetov, po čem naj bi vse sklepali o tem, ali nekdo laže. Od prekrivanja ust, dotikanja nosu, hladnih dlani, suhih ust, neritmičnega dihanja, trzanja, pogoste potrebe po uriniranju, jecljanja, pokašljevanja ... Neverjetna je ta zbirka raznih kvazipokazateljev. V resnici pa so to samo pokazatelji živčnosti, torej nemira, nikakor pa ne laganja."
Lahko z analizo neverbalne komunikacije prepoznamo laž? ?
ANKETIRANCI:
"Če nekdo laže, pogleda stran, ponavadi na desno ali pa na levo.""Da pogledajo stran ali pa se umaknejo od situacije. Pri verbalni komunikaciji pa dodajo več podrobnosti."
"Pri CIA to opazujejo."
— Val 202 (@Val202) February 12, 2021
Metafore, metonimije, parafraze in primere so srednješolska snov, ki nam je šla teoretično zelo na živce, je pa tako rekoč vseprisotna. Tako zelo, da smo nekaj vzorčnih primerov poiskali kar pri naših predstavnikih na preteklih izborih za Pesem Evrovizije.
Kako nelatinično pisavo pretvorimo v našo? In kako zapišemo glasove, ki jih slovenščina morda sploh ne pozna? O prevzemanju iz korejščine z lektorjema RTV Slovenija Sašo Grčman in Rokom Dovjakom.
Besedne igre so včasih tudi napor. Zlasti za otroke, ki se šele srečujejo z jezikom, in za starejše, ki ga že dolgo uporabljajo, pa jih še kar preseneča, kaj vse lahko odkrijejo.
S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja. Včasih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.
V Jezikanju z jezikoslovcem dr. Markom Juvanom ločujemo na videz neločljivo: ironijo, sarkazem in cinizem. Spretno vse troje od nekdaj uporabljajo komedijanti, pesniki, pisatelji in ljubiteljski ciniki.
Drži teorija zarote: so v sinhroniziranih risankah pobalini zmeraj Štajerci, prijazni in navihani liki Primorci, trdni in vzdržljivi Gorenjci? O tem s sinhronizatorjem Juretom Mastnakom in Tino Šlajpah, profesorico slovenščine in geografije, ki je pred leti diplomirala iz sociolingvistične analize sinhroniziranih animiranih filmov in risank.
V preteklosti so se vsi tikali, z razslojevanjem družbe se je pojavilo vikanje, z večjo hierarhično delitvijo in nagovori milostljiva, vaša visokost in vaša gnada, pa še onikanje. O razvoju ogovarjanja z dr. Alenko Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z anketiranci pa tudi o izogibanju ogovarjanja z vi ali ti: kako torej začeti pogovor s tastom v nevtralni obliki, ki smo ji rekli kar “nevtralikanje”.
Letos smo skupaj jezikali približno 500 minut. Pačili smo se v infantilščini in o otrocih govorili v množini, sestavljali palindrome in besede brali od zadaj naprej, si lomili jezike in pogumno detonirali jezikovne mine.
Večina prazničnih voščil se še vedno začne z “Naj bo … Želimo vam … Srečno … Veselo.” Kaj, ko bi jih letos začeli kako drugače? Kako se lotiti kreativnega pisanja in kaj je izvirno voščilo z umetnikom Arjanom Preglom in kreativko Vojko Žgavec Clemenz.
V Jezikanju se podajamo na področje sociolingvistike. Razlikujemo med zimsko dekanko in dekanko na fakulteti, iščemo izraz za žensko, ki kuje železo in poimenovanje za tajnico na mestu tajnika.
Podajamo se v jezikovni babilon, v Evropski parlament! Tam prevajalci in tolmači dnevno premagujejo jezikovne ovire. Vsak poslanec ima pravico govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri, zato morajo pevajalci in tolmači skrbeti za vseh 552 jezikovnih kombinacij.
V Jezikanju razvozlavamo uganke: kratke, ljudske, duhovite in zagonetne. Pomaga nam avtorica ugank Anja Štefan, ki pravi, da so najboljše tiste, ki delujejo s formo in pravilno dozirajo informacije: “Malo po malo. Dobra uganka morda na začetku odpre več možnosti in te zbega. Šele na koncu se ti posveti … Če se ti!“
Jezikanje se vrača k jezikovnim koreninam, h govornim in artikulacijskim napakam, ki jih je težko izkoreniniti. Logopedinja dr. Sabrina Cirman odpravlja težave v govorno jezikovnem razvoju. Dela s predšolskim otroki in njihovimi starši: “Staršem svetujem, naj z otrokom govorijo tako, kot si želijo, da bi on z njimi, če ne bi imel govorne napake. Starši morajo otroku služiti kot dober govorni model.”
Tema tokratnega Jezikanja je pisana na kožo vsem Facebookerjem, influencerjem, tviterašem in instagramovcem! Z dr. Domnom Krvino in dr. Simono Klemenčič z ZRC Sazu smo se pogovarjali o neologizmih, o pomenu pa spraševali upokojence in srednješolce.
Dasiravno jih kdaj še slišimo, so zastarele besede nadomestile in izrinile nove. Tadej in Uršula se z jezikovnim strojem vračata v pretekle čase, akoravno gostita mladezen ino upokojence. O arhaizmih tudi s strokovnima sodelavcema dr. Domnom Krvino in dr. Simono Klemenčič z ZRC Sazu.
S profesorico angleškega jezika Polono Zupanc in profesorico nemščine Brigito Noč usvajamo izgovarjavo s tako imenovanimi lomilci jezika, tongue twisters in Zungenbrecher.
V Jezikanju Tadej in Uršula lomita in zapletata jezik z jezikovnimi minami. Pri glasovnem dešifriranju pomaga Miha Zor, mentor v govorni šoli RTV Slovenija in nekdanji napovedovalec. Že beseda artikulacija je artikulacijsko zahtevna, lotevamo se še hujših zapletenk.
Z Boštjanom Jerkom, tolmačem slovenskega znakovnega jezika o jeziku gluhih. O slovnici, novih besedah, kretnjah in o univerzalnosti znakovnega jezika.
Z dr. Tjašo Jakop z ZRC Sazu in čivkači iz tujine smo raziskovali, kako se oglašajo živali v različnih jezikih. Oziroma, kako jih mi slišimo in zakaj so zapisi zvoka tako različni. S tem zanimivim pojavom se je pri nas ukvarjala tudi ilustratorka Lila Prap, ki je leta 2004 izdala Mednarodni živalski slovar, slikanico v več kot 50 jezikih.
Jelka Godec Scmidt je stripoljubka, ilustratorka in avtorica. Med drugim ustvarja strip Cicibanda, v katerem nastopajo polpošasti. Pravi, da imajo vsi striparji iste težave: kako na majhen prostor narisati in napisati veliko.
Neveljaven email naslov