Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez.
"Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez
Dr. Primož Vitez z Oddelka za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani je za Sobotno prilogo Dela napisal komentar z naslovom Normalizacija nesmisla v političnem diskurzu. Pravi, da je raven javnega diskurza po navadi zelo zanesljiva pokazateljica, kakšna je družba oziroma kam gre.
"To, kar poslušamo v parlamentu, kar poslušamo iz ust naših politikov, zlasti tistih, ki so na oblasti, to, kar beremo na Twitterju, je pokazatelj nekega trenda. Kako oblastne strukture komunicirajo z javnostjo, skrbi na več ravneh, pa ne govorim le o nižanju jezikovnega znanja."
Gost oddaje Jezikanje komentira tudi nekatere absurdne izjave in oksimorone.
"Govorec se ne more distancirati od svoje izjave, izjava je tisto, kar govorca določi, človek je, kar govori. To je samo po sebi absurdno. Ne govorim, kako šokantno je, da to nekdo izreče, bolj se mi zdi šokantno, da smo mi vse to požrli."
"Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez.
"Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez
Dr. Primož Vitez z Oddelka za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani je za Sobotno prilogo Dela napisal komentar z naslovom Normalizacija nesmisla v političnem diskurzu. Pravi, da je raven javnega diskurza po navadi zelo zanesljiva pokazateljica, kakšna je družba oziroma kam gre.
"To, kar poslušamo v parlamentu, kar poslušamo iz ust naših politikov, zlasti tistih, ki so na oblasti, to, kar beremo na Twitterju, je pokazatelj nekega trenda. Kako oblastne strukture komunicirajo z javnostjo, skrbi na več ravneh, pa ne govorim le o nižanju jezikovnega znanja."
Gost oddaje Jezikanje komentira tudi nekatere absurdne izjave in oksimorone.
"Govorec se ne more distancirati od svoje izjave, izjava je tisto, kar govorca določi, človek je, kar govori. To je samo po sebi absurdno. Ne govorim, kako šokantno je, da to nekdo izreče, bolj se mi zdi šokantno, da smo mi vse to požrli."
Ko se je treba pohvaliti z znanjem tujih jezikov, smo Slovenci precej samozavestni. Vsak govori vsaj dva. Kdaj pa se lahko zares pohvalimo z znanjem tujega jezika? Ko znamo naročiti pivo, kavo z mlekom ali, kot pravijo nekateri, ko se znamo v jeziku spreti?
S prometom imamo radijci veliko prometa. Prometne informacije so še vedno vključene v vozni red praktično vseh radijskih postaj. Le da v njih ni metafor in ko uporabimo besedno zvezo “žival na cesti” mislimo resnično žival na cesti in ne česa – oziroma koga – v prenesenem pomenu. Z doktorico in raziskovalko slovstvene folkloristike Sašo Babič smo iskali metafore in pregovore, povezane s prometom.
V Jezikanju smo se lotili socio-lingvistične tematike, povezane s tujimi jeziki. V slovenščini o slovenščini za otroke priseljencev in beguncev. Na osnovni šoli Livada jih poučuje Ksenija Žižek. Pravi, da se najprej lotijo književnosti, šele nato pride na vrsto slovenska slovnica.
Prvič v zgodovini oddaje jezikamo v tujem jeziku. A ker nismo želeli biti pristranski, smo izbrali nevtralni jezik, ki je tako tuj kot domač vsem.
Za zapletanje jezika ni treba daleč. Že v Evropi, kjer imamo vse države in njihove prebivalce relativno dobro usidrane v ušesih, se da zaplesti. A veste, kako se reče prebivalcu Kosova, Andore, Malte, Walesa in Gibraltarja?
Tudi tokrat obravnavamo starševski žargon v interakciji starši – otrok. Fenomen že 38 let opazuje vzgojiteljica v vrtcu Tatjana Brenčič Okoren. Pravi, da ni nobene potrebe po pačenju ali pretiranem pomanjševanju predmetov, otrok razume normalno govorico.
Idejo za temo Jezikanj je na Facebooku posredovala Kristina, ki je vprašala, ali se bomo kdaj lotili “množilnika, ki ga uporabljajo novodobni starši iz osrednjeslovenske regije? Primeri uporabe: ali kaj spimo, nam pa zobki rastejo, mi smo vseskozi bolni ipd.”
Ko zbiramo svoje misli, ko ne najdemo pravih besed, zapolnimo prazna mesta z mašili. To delamo, ker nas je te tišine nepridvidene strah, se je bojimo. Čeprav nas ta mašila delajo pri poslušalcih bolj negotove, kot če bi naredili en premor, zbrali svoje misli in povedali naprej.
Nadaljevanje analize slovenskih naglasov. V glavnih vlogah (nekdanji) premierji.
Naglasi so del naše identitete, pravi doktorica jezikoslovja Ursula Hirschfeld, ki se na Univerzi Martina Lutra v Wittenbergu že desetletja ukvarja s fonetiko, predvsem jo zanimajo tuji naglasi.Naglas je kot del naše identitete dobra stvar, vsaj do takrat, ko nas začne ovirati pri vsakdanjem življenju.
Besedila treh zmagovalnih pesmi Eme, prevedena iz angleščine v slovenščino, poslušalci pripisali slovenskim poetom.
"Napiti se ga" lahko Slovenci izrazimo s približno 200 različnimi besedami v poljudni prostočasovni raziskavi ugotavlja popotnik Mitja Lavtar.
Policijski jezik je večinoma razumljiv, njegov namen pa je povedati čim več, a hkrati ne povedati preveč.
Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam. Narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.
V Jezikanju jezikamo po domače. Analizirali smo govor štirih sodelavk, ki v različnih govornih situacijah šprehajo tudi v narečju, a v etru zmeraj zborno.
Brina Poropat, 13-letna šolarka iz Maribora, je na tekmovanju v hitrem branju v eni minuti prebrala skoraj 4 tisoč besed. Vanja Jus pojasnjuje tehnike hitrega branja. Foto: Sam Greenhalgh (Flickr)
Pregibali smo jezik in se zabavali z jezikovnim humorjem. Pri tem nam je pomagal tudi jezikovni reaktivec oziroma kreativec Boštjan Gorenc Pižama.
V Jezikanju se sprašujemo, ali je tudi Špancem španska vas španska. Kako pa rečejo španski vasi denimo Italijani, Grki, Američani?
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.
Neveljaven email naslov