Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11431 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


23.01.2020

Slovenski rokometaši na Euru v polfinalu s Španci

Rokometna evforija se lahko začne. Slovenski reprezentanti se bodo na evropskem rokometnem prvenstvu bojevali za medalje. Poraz Madžarske je našim fantom včeraj olajšal delo, tako da so si lahko sinoči privoščili tudi nekaj počitka in poraz proti Norvežanom ni bil usoden. Slovenci bodo jutri v polfinalu igrali s Španci, Norvežani pa s Hrvati. Druge novice: - Kdo bo letel z dovoljenji propadle Adrie Airways? - Ugled Inštituta Jožefa Štefana slovenski politiki v Davosu priskrbel pomembne sestanke - Kitajsko mesto Vuhan blokirano zaradi širjenja novega koronavirusa - Na Pokljuki se začenjajo tekme biatloncev za svetovni pokal


23.01.2020

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


22.01.2020

Začetek sojenja Trumpu v ameriškem senatu zaznamovali spori o pravilih postopka

Začetek sojenja ameriškemu predseniku Donaldu Trumpu v senatu so zaznamovali spori o pravilih postopka. Demokrati so vložili več dopolnil, ki pa jih republikanska večina vztrajno zavrača. V nadaljevanju je najverjetneje pričakovati tudi zaplete glede zahtev demokratov po zaslišanju prič. Trump spremlja dogajanje iz Davosa, kjer je tudi zbranim na Svetovnem gospodarskem forumu zagotavljal, da gre pri tem le za lov na čarovnice. Preostale novice: Novi koronavirus se prilagaja in mutira, prva potrjena okužba v Združenih državah. So v ozadju odhoda Dragonje načrti za podaljšanje delovanja DUTB? Stroka opozarja: nujno potrebujemo medicinski helikopter. Prva teniška igralka sveta premočna za Hercogovo; rokometaši danes z Norvežani.


22.01.2020

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


21.01.2020

Nova predsednica Desusa Aleksandra Pivec bo skušala poenotiti poslansko skupino stranke

Pred novo predsednico Desusa Aleksandro Pivec je danes prva zahtevnejša preizkušnja glede na to, da si želi zagotoviti konstruktivnejše sodelovanje stranke v koaliciji. Skušala bo namreč poenotiti poslance Desusa, med katerimi izstopa Robert Polnar, ki je pri nekaj pomembnejših odločitvah glasoval drugače od vladnih pričakovanj. Pivčeva je prepričana, da je dogovor mogoč s popuščanjem na obeh straneh. Ostale teme: - Dolgo pričakovana Bela knjiga o obrambi brez večjih presenečenj - V ospredju 50-ega Svetovnega gospodarskega foruma okolje - Začetek sojenja Trumpu v zgornjem domu ameriškega kongresa - Polona Hercog v drugem krogu Melbourna proti prvi teniški igralki sveta


20.01.2020

Kako močno bo odhod Erjavca pretresel Šarčevo vlado?

Tako kot minuli konec tedna je tudi začetek novega v politiki v znamenju odhoda Karla Erjavca. Čeprav je več dejavnikov kazalo na zaton njegove zvezde, se zdi, da je politični prostor nekoliko presenetila napoved popolnega umika politika, ki je bil 15 let tako rekoč vsenavzoč in je spretno krmaril med izzivi stranke, ministrskimi resorji in barvami različnih vlad. Lahko Erjavčev odhod sproži vladno krizo? Že imenovanje novega ministra bo za manjšinsko vlado velik zalogaj, kaj šele morebitno novo kupčkanje z resorji. Druge teme: - 3 desetletja od odmevnega odhoda Slovenije iz kongresa Zveze komunistov - Konferenca o Libiji številna vprašanja pušča odprta - Projekt Odkrijmo sladkorno za učinkovitejši boj proti tej bolezni - Odbojkarji ACH-ja 12-ič do pokalnega naslova


19.01.2020

Karl Erjavec ni več predsednik Desusa

Osrednja nedeljska jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


18.01.2020

Karl Erjavec ali Aleksandra Pivec na vrh Desusa?

Karl Erjavec ali Aleksandra Pivec? Eno od teh imen je odgovor na vprašanje, kdo bo v prihodnje vodil stranko Desus. Za položaj predsednika se sicer potegujejo trije kandidati, a osrednji, nepredvidljiv boj, se bo vnel prav med obrambnim ministrom in kmetijsko ministrico. Poznavalci sicer največ možnosti za zmago pripisujejo Erjavcu, ki Desus vodi že 15 let. Preostale novice: Množica protestnikov v onesnaženem Beogradu zahtevala takojšnje ukrepe. Peking z večmilijardnimi infrastrukturnimi projekti v Mjanmaru. 12. festival Bobri bo odprl Obuti maček. Pri sestopu z Mlinarskega sedla umrl vrhunski alpinist Grega Lačen.


18.01.2020

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


17.01.2020

Danes odpiranje ponudb za gradbena dela za drugi tir

Gradbena podjetja začenjajo nov boj - in sicer za posel desetletja, drugi tir. Potem ko smo po nešteto kolobocijah spravili pod streho razpis za drugo cev Karavank, je tudi tokrat pričakovati, da bo šlo na nož. Danes bomo izvedeli, kdo se bo sploh potegoval zanj. Zaradi zahtevnosti graditve se bodo morala slovenska podjetja verjetno spet povezati s tujimi partnerji. Druge teme: - Spoštovanje zakona o minimalni plači pod drobnogledom inšpekcije - Bi moralo premirje v ameriško-kitajski trgovinski vojni skrbeti Evropo? - Velik del Balkana in drugih delov stare celine težko diha zaradi smoga - Tržaški filmski festival z opaznim slovenskim pečatom


17.01.2020

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


16.01.2020

Se bo Trump s carinami zdaj spravil nad Evropo?

Sinočnje prvo poglavje končanja ameriško-kitajske trgovinske vojne bo morda kmalu dobilo nadaljevanje, ki utegne potegniti v recesijo ves svet. Malokdo namreč verjame, da ameriški predsednik ne snuje novih protekcionističnih ukrepov za ameriško gospodarstvo, še preden se je v Beli hiši posušilo črnilo na trgovinskem dokumentu. Ostale teme: - Ustavna obtožba zoper Trumpa v senatu - Šarec o Erjavcu: "Da se mu maje stol, so špekulacije!" - Neučinkovita poraba kmetijskih subvencij - Rokometni Euro zapuščajo tudi Danci


16.01.2020

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


15.01.2020

Zdravniki svarijo pred nastajanjem vzporednega zdravstvenega sistema

Zdravniki so včeraj ostro nastopili proti političnim odločevalcem in zakonodajalcem. Na sestanku zdravniških organizacij je bilo slišati, da niso oni krivi za čakalne vrste in da se nihče ne pogovarja z njimi, pa tudi, da nastaja vzporeden zdravstveni sistem po nareku zavarovalnic. Kot smo že vajeni, ni šlo niti brez groženj sindikata Fides s stavko. Druge teme: - Novo iskanje slovenskega sodnika na evropskem sodišču: bo tokrat šlo brez fiaska? - Podpis premirja v ameriško-kitajski trgovinski vojni; kako dolgo bo trajalo? - Na nebu kmalu množica satelitov, toda ne brez posledic - Rokometaši v drugi del evropskega prvenstva s polnim izkupičkom


15.01.2020

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


14.01.2020

Komunalnega blata vse več, rešitve pa ni

V Sloveniji tiktaka nova ekološka bomba. Poleg kopičenja plastičnih odpadkov je zdaj zmanjkalo prostora za odpadno komunalno blato. Skladišča so polna, v tujini ga ne sprejemajo več, tako da se bomo morali znajti sami. Če kmalu ne bo rešitve, bi lahko blato končalo v vodotokih. Druge teme: - Manj bo avtomobil onesnaževal, manj bo obdavčen - Unija z ambicioznim načrtom za prehod v brezogljično družbo - Iranske množice že tretjo noč odkrito proti verskemu voditelju Hameneju - Rokometaši za konec skupinskega dela prvenstva še po zmago nad Švicarji


14.01.2020

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


13.01.2020

V Iranu vse volj vre

Teden, ki je pred nami, bo, resda šele ob njegovem koncu, postregel z vsaj dvema zelo odmevnima dogodkoma. Pristojna družba bo odpirala ponudbe za graditev mostu čez Glinščico pri projeku Drugi tir, dobili pa bomo tudi odgovor na vprašanje, kdo bo v prihodnje vodil vladni Desus: zdajšnji predsednik Karl Erjavec ali kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Bolj pestro je dogajanje v tujini: - Iransko ljudstvo se je obrnilo proti svojim voditeljem - S sistemom pomoči revnim nekaj zelo narobe - Nevarnih kar 200 italijanskih avtocestnih predorov - Slovenski rokometaši strli tudi Švede


13.01.2020

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


12.01.2020

Opoldne se bodo v Dražgošah spomnili dražgoške bitke

Opoldne se bodo v Dražgošah spomnili ene večjih bitk med drugo svetovno vojno v naši državi, ki je omajala mit o nepremagljivosti nemške vojske. Med 9. in 11. januarjem 1942 je potekala dražgoška bitka, ki v zgodovinskem spominu ostaja prvi veliki upor na naših tleh. V njej je padlo 9 partizanov, Nemci so po njej pobili še 41 domačinov in požgali vas. Preostale novice: - Iranske oblasti za kratek čas pridržale britanskega veleposlanika - Nov malteški premier bo Rober Abel - V Avstraliji nova smrtna žrtev požarov - Osebnost leta Primorske je Larisa Štoka


Stran 143 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov