Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :
Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.
In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:
Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.
Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:
Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.
Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.
Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.
Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:
Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.
Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.
Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.
Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.
Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.
11602 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :
Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.
In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:
Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.
Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:
Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.
Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.
Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.
Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:
Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.
Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.
Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.
Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.
Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je posvaril Libanon, da ga lahko doleti enako uničenje kot Gazo. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je vnovič pozval k takojšnji prekinitvi ognja in posvaril pred možnostjo širjenja konflikta. Izraelska vojska medtem še naprej obstreljuje palestinsko enklavo in severno sosedo, izvedla pa je tudi zračni napad na sirsko prestolnico Damask. Ubitih je bilo najmanj sedem civilistov. Drugi poudarki oddaje: - Floridi se približuje orkan Milton, ki bi po opustošenju Helene lahko povzročil še več težav. - Vladna služba za obnovo po poplavah išče primerna zemljišča za nove domove. - Mednarodni festival stripa Tinta v ospredje tokrat postavlja moč ženskih avtorskih glasov.
Razmere na Bližnjem vzhodu se še naprej zaostrujejo. Izrael poleg napadov na Gazo in Libanon bombardira tudi območja Sirije. Iz prestolnice Damask poročajo o najmanj sedmih ubitih civilistih, iz Gaze pa o skupno več kot 15-ih ubitih. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres medtem znova poziva k premirju in svari pred širitvijo konflitka. Kot je dejal, vsak nov napad oddalji prizadevanja za mir in še poslabša trpljenje civilistov. Ostali poudarki oddaje: - V Dubrovniku o ozemeljski celovitosti Ukrajini in mirovnem načrtu Zelenskega. - Biden zaradi grožnje orkana Milton odpovedal potovanja v tujino. - Teden podeželja na Škofjeloškem s prizadevanji za večjo prepoznavnost in nove razvojne priložnosti.
Izraelska vojska je ob prvi obletnici vdora Hamasa v judovsko državo v Gazi po navedbah tamkajšnih oblasti ubila najmanj 77 Palestincev. Ob tem je nadaljevala obstreljevanje juga Libanona in napovedala širjenje te operacije. Kot je sporočila, je samo v eni uri napadla 120 ciljev Hezbolaha. Pripadniki tega šiitskega gibanja pa trdijo, da so včeraj na judovsko državo izstrelili skoraj 200 raket. Drugi poudarki - V Evropskem parlamentu kritični do nemškega nadzora na notranjih mejah s sosedami. - Nova ministra za obrambo ter za vzgojo in izobraževanje Borut Sajovic in Vinko Logaj prevzemata posle. - Prejemnik Ježkove nagrade je letos velikan slovenskega gledališča in filma Boris Cavazza.
Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: Dva napada na ladji z žitom v Odesi v dveh dneh. Florida trepeta pred novim orkanom pete stopnje. V Domžalah med zadnjimi uvajajo stacionarne radarje za merjenje hitrosti. Z novim parkiriščem želijo v Štorah voznike prepričati, naj dajo priložnost vlaku.
Ob grožnji razširitve bližnjevzhodnega konflikta z izraelsko-iranskim spopadom mineva prva obletnica krvavega napada skrajnega palestinskega gibanja Hamas. Več kot 3 tisoč skrajnežev je vdrlo v Izrael in ubilo prek tisoč 139 Izraelcev. V izraelskem maščevanju na Gazo je do danes umrlo več kot 42 tisoč Palestincev. V spopadu z libanonskim Hezbolahom, ki še traja, je bilo ubitih najmanj dva tisoč ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je bilo v zadnjem letu na Izrael iz Gaze, Libanona, Jemna in Irana izstreljenih več kot 26 tisoč raket. Drugi poudarki oddaje: - Na pomoč po smrtonosnih poplavah in plazovih v Bosni in Hercegovini prihaja tudi slovenska ekipa. - Državni zbor bo potrjeval nova ministra in razpravljal o novem plačnem zakonu v javnem sektorju. - Radio Slovenija danes vabi v Cukrarno, kjer bo v živo mogoče spremljati nastajanje podkastov in drugih zvočnih formatov.
Oči mednarodne javnosti ostajajo uprte v Bližnji vzhod. Izrael, ki ga je natanko pred letom dni pretresel nepričakovani morilski pohod oboroženega palestinskega gibanja Hamas, je odtlej sprožil silovite povračilne ukrepe v Gazi, vojna pa se kljub pozivom k premirju vztrajno širi še v soseščino. Druge teme: - Časa za iskanje preživelih v Bosni in Hercegovini vse manj - Pred poslanci prenova plačnega sistema v javnem sektorju - Na županskih volitvah v Kočevju slavil podžupan Gregor Košir
V izraelskem zračnem napadu na mošejo v središču Gaze je bilo po navedbah palestinskih virov ubitih najmanj 18 ljudi. V mošejo so se zatekli ljudje, ki nimajo kam - bodisi so na begu bodisi so njihovi domovi porušeni. Izraelska vojska pa trdi, da je bila tarča napada Hamasovo oporišče. Izraelska vojska je ponoči napadla tudi južne četrti Bejruta. Drugi poudarki: - V Bosni in Hercegovini upanje, da bi bil od pogrešanih še kdo živ, iz ure v uro manjše - Nadaljevanje volitev v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice - Tadej Pogačar tudi na dirki po Emiliji razred zase
Od zadnjih večjih poplav v Bosni in Hercegovini je minilo 10 let, tokrat pa utegne biti katastrofa še večja. Najhuje je na območju Jablanice severno od Mostarja, kjer je tudi največ pogrešanih. Za celotno območje entitete federacije Bosne in >Hercegovine so razglasili stanje naravne nesreče. Drugi poudarki oddaje: - Tudi minulo noč več eksplozij v južnih četrtih Bejruta- Nižja božičnica zaradi bolniške odsotnosti nezakonita - Danes je mednarodni dan učiteljev. Ti ne le poučujejo, ampak tudi vzgajajo, navdihujejo in oblikujejo prihodnje generacije.
Nad predeli Bejruta se dviga gost dim po nočnem bobnenju ob izraelskem obstreljevanju tarč, povezanih s Hezbolahom. Izrael ohranja napoved maščevanja Iranu. Pri tem želi pomoč Združenih držav. V Beli hiši za preprečitev regijske vojne na Bližnjem vzhodu predlagajo diplomacijo - ob tem se izogibajo neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali bi v pomoč Izraelu napotili tudi svoje vojake. Ostali poudarki oddaje: - V Zagrebu neenotni glede dodatne pomoči Kijevu. Predsednik Milanovič proti sodelovanju hrvaških vojakov v Natovi misiji za Ukrajino. - Slovenija bo morala omejiti javno porabo. Fiskalni svet svari, da bo zvišanje plač v javnem sektorju narekovalo načrtovanje izdatkov. - Težave ob obilnih padavinah: zalite kleti in cestišča, vetrolom na Primorskem, svarila pred obsežnim poplavljanjem Krke.
Južna predmestja Bejruta so bila ponoči tarča silovitih izraelskih napadov, po tem ko so pozvali tamkajšnje prebivalce, naj zapustijo svoje domove. Tarča napadov naj bi bil Hašem Safiedine, najverjetnejši novi voditelj libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah. Podrobnosti še niso znane. O eksploziji so poročali tudi iz bližine letališča v Bejrutu. V izraelskem napadu na Tulkarm na zasedenem Zahodnem bregu je bilo po podatkih palestinskih zdravstvenih oblasti ubitih 18 ljudi, Izrael navaja, da je v napadu ubil enega od predstavnikov Hamasa.
Izraelska vojska stopnjuje napade v Libanonu. Prvič je napadla v bližini središča Bejruta, le nekaj metrov od stavbe parlamenta. Skupno je bilo ponoči ubitih najmanj 17 ljudi. Varnostni svet je medtem pozval k umiritvi razmer na vseh frontah Bližnjega vzhoda. Generalni sekretar organizacije Antonio Gutteres je razmere v regiji primerjal s peklenskimi plameni. Ostali poudarki oddaje: - Zaslišanja evropskih komisarskih kandidatov v prvi polovici novembra; slovenska kandidatka Marta Kos pred odborom za zunanje zadeve. - Dograditev mariborske onkologije: ponudbo države o odkupu stanovanj sprejelo le 5 lastnikov. Danes na obisku premier Golob in ministrica Prevolnik Rupel. - Obilno deževje povzročilo nekaj nevšečnosti: podrta drevesa in zemeljski plazovi, zalilo tudi nekaj cest in objektov.
Na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo medsebojni napadi med izraelsko vojsko in libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah. To naj bi nad Izrael izstrelilo več kot 200 raket, v izraelskem napadu na Bejrut pa je bilo ubitih najmanj 6 ljudi. Na včerajšnjem izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov je generalni sekretar svetovne organizacije Antonio Guterres znova pozval k prekinitvi ognja. Druge teme: - Kandidatko Slovenije za evropsko komisarko Marto Kos bo kot pristojni zaslišal parlamentarni odbor za zunanje zadeve. - V Mariboru država in stanovalci Masarykove še brez dogovora o odkupu stanovanj. - Dela pri urejanju vodotokov potekajo prepočasi, opozarjajo župani občin ob zgornjem toku Save.
Se na Bližnjem vzhodu začenja regijska vojna? Izrael trdi, da bo Iran občutil posledice včerajšnjih raketnih napadov na izraelska mesta, izstrelke so pomagale sestreliti ameriške sile. Te iranske oblasti svarijo, naj se ne vpletajo - in da so Izrael raketirale zaradi ubitih v Gazi in Libanonu, med njimi so vidni člani oboroženih islamskih gibanj. Vodja iranskih oboroženih sil Mohamad Bageri je zatrdil, da sionistični režim - če ga zavezniki Izraela ne bodo ustavili - ob nadaljnjih zločinih čakajo hujši napadi. Ostali poudarki oddaje: - Več zahodnih držav obsoja stopnjevanje nasilja na Bližnjem vzhodu. Tudi Slovenija poziva k prekinitvi ognja in zadržanosti. - Zahodni Balkan naj bi povezal prostotrgovinski sporazum CEFTA. Zaradi političnih sporov ga za zdaj blokira Kosovo. - Državo bodo zajele obilne padavine. Pristojni svarijo pred naraščanjem vodotokov in proženjem plazov.
Iran je včeraj proti Izraelu izvedel obsežen raketni napad. Palestinski viri navajajo, da je pri tem šrapnel ubil enega človeka, izraelski zdravniki poročajo še o dveh ranjenih. Protizračna obramba judovske države je s pomočjo ameriške mornarice v Sredozemlju prestregla večino od približno 200 izstreljenih balističnih raket. Iz Teherana so potrdili, da je napad končan, razen če se bo Izrael odločil za povračilne ukrepe. V oddaji tudi: - Vrstijo se odzivi mednarodne javnosti na iranski napad. - Ob 10. obletnici Berlinskega procesa v ospredju kibernetika in mladi na Zahodnem Balkanu. - V Mirnu se obetajo višje položnice za stavbna zemljišča.
Izraelska vojska je začela kopensko ofenzivo na jugu Libanona. O spopadih poroča tudi Hezbolah, ki trdi, da je izraelska vojska izvedla tudi najmanj šest napadov na Bejrut. Pred tem je Izrael tamkajšnjim prebivalcem ukazal umik. Druge teme: - Jens Stoltenberg se poslavlja od vodenja zveze Nato. Posle prevzema nekdanji nizozemski premier Mark Rutte. - Od danes obračunavanje omrežnine za elektriko po novem. Tarife določene po časovnih pasovih v dnevu, najdražja bo elektrika pozimi. - Začetek novega študijskega leta. Pristojni ob željah po uspehih opozarjajo tudi na pasti študentskega obdobja.
Izraleska vojska je okoli prve ure zjutraj sporočila, da so začeli operacijo Severne puščice, kakor so poimenovali pričakovano kopensko ofenzivo. Zapisali so, da je ta usmerjena na cilje Hezbolaha v obmejnih vaseh. Da je treba tamkajšnjo infrastrukturo šiitkse milice nujno uničiti, je davi po pogovoru z izraelskim obrambnim ministrom Joavom Galantom dejal tudi njegov ameriški kolega Lloyd Austin. Vendar o izraelskih napadih poročajo tudi iz okolice Sidona. Tarča napadov naj bi bil Munir Maqdah - poveljnik libanonskega skrajnega gibanja Brigade mučenikov Al Aksa, povezanega s palestinskim gibanjem Fatah. V oddaji tudi: - Neuspeli pozivi in svarila Bližnjemu vzhodu evropskih zunanjih ministrov. - Začenja se novo študijsko leto. - V Ljubljani zavrnili predlog za razpis referenduma o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Tadej Pogačar je včeraj v Zurichu osvojil še naslov svetovnega prvaka v cestnem kolesarstvu. Zanj je to že 86. zmaga in ena največjih in najpomembnejših v karieri. Druge teme: - Na parlamentarnih volitvah v Avstriji prvič zmagali skrajno desni svobodnjaki, a bodo težko sestavili vlado - Izrael znova silovito nad Libanon, v zadnjem dnevu ubitih več kot 100 ljudi, napadene tudi tarče v Jemnu - Pred začetkom študijskega leta opozorila o pomanjkanju subvencioniranih nastanitev
Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je na svetovnem prvenstvu v Zurichu na cestni dirki osvojil zlato medaljo. Napadel je 100 kilometrov pred ciljem, zadnjih 51 pa odpeljal sam ter na koncu oblekel mavrično majico svetovnega prvaka. V oddaji tudi o tem: - Izraelska vojska nadaljuje napade na položaje Hezbolaha v Libanonu - Na parlamentarnih volitvah v Avstriji zmaga skrajno desne svobodnjaške stranke - Dom starejših Grosuplje v Novi vasi na Blokah gradi novo enoto
Kolesarska zvezdnika Tadej Pogačar in Primož Roglič se bosta danes podala v lov na zmago na svetovnem prvenstvu v Zürichu. Skoraj 274 kilometrov dolga trasa predvsem Pogačarja, kot specialista za enodnevne dirke, postavlja v vlogo izrazitega favorita. Za oba asa bo skrbelo 6 slovenskih kolesarjev. V oddaji tudi: - Izrael po uboju Hezbolahovega voditelja napoveduje širitev vojaške ofenzive - Ankete zmago na današnjih avstrijskih parlamentarnih volitvah napovedujejo skrajno desnim svobodnjakom - Današnji svetovni dan srca kot opomnik za boljšo skrb za zdravje
Premier Robert Golob je vodil zasedanje varnostnega sveta Združenih narodov, na katerem je izrazil prepričanje, da omenjeni organ ne stori dovolj za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu. Poudaril je, da humanitarna prizadevanja ne zadostujejo, in pozval k priznanju palestinske države. Dotaknil se je tudi zaostrovanja razmer v Libanonu in dejal, ne smemo dovoliti, da se zgodi še ena Gaza. Dogajanje v Libanonu je dodaten znak, da je nujno izpolniti dogovor o prekinitvi ognja, je poudaril. - Izrael ponoči okrepil napade na Bejrut - Šest slovenskih šol s projektom Večjezičniki krepi integracijo priseljenih otrok - Gorica vabi na kulinarični festival Okusi ob meji
Neveljaven email naslov