Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :
Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.
In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:
Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.
Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:
Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.
Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.
Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.
Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:
Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.
Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.
Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.
Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.
Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.
11426 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :
Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.
In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:
Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.
Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:
Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.
Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.
Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.
Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:
Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.
Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.
Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.
Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.
Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.
Razmere na Bližnjem vzhodu, ki so se zaostrile po iranskem napadu na Izrael, bodo v ospredju dvodnevnega vrha Evropske unije, ki se bo danes začel v Bruslju. Bližnji vzhod je bila tudi glavna tema včerajšnjega pogovora med premierem Robertom Golobom in njegovim španskim kolegom Pedrom Sanchezom. V Ljubljani sta se pogovarjala zlasti o prizadevanjih za priznanje Palestine. V oddaji tudi: - Evropska unija razširja sankcije proti Iranu. - Hrvaška voli novo sestavo parlamenta. - Maribor prodaja za 10 milijonov evrov zemljišč, prihodnji mesec še stanovanja.
Izrael naj bi načrtoval povračilne ukrepe, ki bi bili boleči za Iran, a ne bi privedli do širšega konflikta. Izraelska vojska medtem nadaljuje napade na Gazo; posebna poročevalka Združenih narodov Franesca Albanese je sistematično uničevanje domov Palestincev označila za vojni zločin. Druge teme: - Slovenija podpira vključevanje Kosova v evropske povezave, ob obisku Prištine zagotavlja predsednica Nataša Pirc Musar - Svet RTV na včerajšnji izredni seji NI potrdil predloga programa reorganizacije zavoda - Košarkarji Olimpije v Beogradu izgubili na prvi tekmi četrtfinala jadranske lige; Mega je bila boljša za 21 točk
Razmere na Bližnjem vzhodu bodo osrednja tema današnjega obiska španskega premiera Pedra Sancheza v Sloveniji, ki je del njegove evropske turneje za priznanje Palestine. Sanchez, premier Robert Golob in njuna kolega iz Irske in Malte so namreč sprejeli skupno izjavo o pripravljenosti priznati Palestino. Slovenija napoveduje tudi glasovanje za polnopravno čanstvo Palestine v Združenih narodih. V oddaji tudi: - Pirc Musar se je zavezela za evropsko povezovanje Kosova - V Kamniku slovesno začenjajo praznovanje Maistrovega leta - Košarkarji Olimpije četrtfinale jadranske lige začeli s porazom
Mednarodna skupnost po iranskem napadu na Izrael poziva k zadržanosti. Kot je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov poudaril generalni sekretar Antonio Guterres, je Bližnji vzhod zdaj na robu: prebivalci regije se soočajo z resnično nevarnostjo uničujočega obsežnega spopada. Dodal je, da je čas za umiritev razmer in največjo možno mero zadržanosti. Izrael morebitnih povračilnih ukrepov še ni napovedal. Drugi poudarki oddaje: - Nadaljevanje pogajanj o plačni reformi. Po mnenju vlade proces poteka dobro, a stavkovni val sindikatov ne pojenja. - Delodajalci opozarjajo na številne prepreke pri novem pravilniku o ročnem premeščanju bremen. - Slovenske rokometašice osvojile zgodovinsko vozovnico za olimpijske igre v Parizu.
Iran je v sinoči sprožil prvi neposredni napad na ozemlje Izraela. Izstrelil je več kot 300 brezpilotnih letal in raket. Večino raket so prestregli zunaj ozemlja Izraela. Predsednik ZDA Joe Biden je ponovil, da je podpora ZDA Izraelu neomajna. Kot so sporočili v Teheranu, so napad izvedli v odgovor na napad na iranski konzulat v Damasku 1. aprila, v katerem sta med drugim umrla dva visoka iranska generala. Preostale novice: Matjaž Han je novi predsednik SD-ja. V Novi Gorici kmalu knjižnica reči. Slovenskim rokometašicam lahko pot na olimpijske igre preprečijo le še Črnogorke.
Oči mednarodne javnosti so uprte na Bližnji vzhod, kjer poleg vojne v Gazi med drugim povzročajo zaskrbljenost vse bolj napeti odnosi med Izraelom in Iranom. Ameriški predsednik Joe Biden je v prepričanju, da bo Iran prej ali slej napadel Izrael, posvaril uradni Teheran, naj tega ne stori. Kot je dejal, bodo Združene države branile Izrael ob morebitnem napadu, ki ga je Iran napovedal kot povračilni ukrep po nedavnem izraelskem napadu na iranski konzulat v Damasku. V oddaji tudi: - Iz haitijske prestolnice od začetka marca zbežalo 95 tisoč ljudi - Socialni demokrati bodo na kongresu izbirali novo vodstvo stranke - Policisti pozivajo motoriste k obnovitvi znanja pred začetkom sezone
Dogajanje na Bližnjem vzhodu bi se lahko v prihodnjih dneh dodatno zapletlo, saj Iran že od izraelskega napada na veleposlaništvo v Damasku grozi s povračilnimi ukrepi. Ameriška stran poskuša miriti z zatrjevanjem, da ni bila vpletena v napad, vseeno pa pričakuje iranski odgovor. Vrh izraelske vojske in politike sporoča, da je povsem pripravljen na napad . Drugi poudarki oddaje: - Guverner Banke Slovenije Vasle poudarja, da bo morebitna omilitev restriktivne denarne politike odvisna tudi od gibanja plač. - 350 zaposlenih Mariborske livarne v pričakovanju današnje skupščine, ki bo prinesla odločitev o njihovi prihodnosti. - Slovenske rokometašice v uvodu olimpijskih kvalifikacij izgubile proti Nemčiji, vstopnica v Pariz je še vedno dosegljiva.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v luči iranskih napovedi povračilnih ukrepov po smrtonosnem napadu Izraela na iranski konzulat v Damasku prvega aprila dejal, da se bo njegova država maščevala vsem, ki ji bodo želeli škodovati. V strahu pred dodatno zaostritvijo razmer na Bližnjem vzhodu se medtem iz sveta vrstijo politični pozivi k zadržanosti v regiji, med drugim iz Nemčije, Rusije, Velike Britanije in Združenih držav. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski z novimi pozivi k dobavi zračne obrambe. - Svetniki URI Soča za razrešitev direktorja Čadeža. - Učenci osnovne šole Loka v Črnomlju jeseni vnovič združeni pod isto streho.
Evropski parlament je sinoči potrdil pakt o migracijah in azilu, žogica za dokončno potrditev zakonodaje je zdaj na strani članic. Poglavitne spremembe so večja solidarnost med državami, bolj neprepustna zunanja meja in pospešitev azilnih postopkov. V oddaji tudi o tem: - Združene države Amerike po besedah predsednika Joeja Bidena razmišljajo o prenehanju preganjanja ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea. - Ob svetovnem dnevu Romov v milanski Scali prvič zazvenelo delo romskega skladatelja. - Nogometaši madridskega Atletica z Janom Oblakom na pol poti k uvrstitvi v polfinale lige prvakov, Barcelona zmagala v Parizu.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Po neuspešni mediaciji med vlado in zdravniškim sindikatom Fides ta nadaljuje stavko. Po njihovih besedah so se namreč trudili, a so vladne ponudbe ostajale enake kot ob začetku stavke. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel si medtem kljub neuspeli mediaciji prizadeva za še bolj kakovostno, učinkovito in dostopno javno zdravstvo. Ostali poudarki oddaje: - Združeni narodi zavrnili navedbe Izraela o povečani dostavi pomoči v Gazo. - Rusijo in Kazahstanu prizadele najhujše poplave v zadnjih 70-ih letih. - V postojnskem Domu upokojencev prostori niso primerni za bivanje.
Varnostni svet Združenih narodov bo prošnjo Palestine za polnopravno članstvo v Svetovni organizaciji znova pretehtal še ta mesec. Medtem je Hamas zavrnil najnovejši predlog premirja v Gazi, Izrael pa je določil datum začetka ofenzive na Rafo na jugu enklave, a ga ne razkriva. Drugi poudarki oddaje: - Srbski predsednik Vučić na srečanju s francoskim kolegom Macronom v Parizu izrazil prepričanje, da je prihodnost Srbije v Evropski uniji. - Novoimenovana generalna državna tožilka Katarina Bergant bo z današnjo prisego v državnem zboru uradno začela šestletni mandat. - Podoben strelski napad na šoli, kot je bil prejšnji teden na Finskem, pri nas malo verjeten, a policija vseeno poziva k samozaščitnemu ravnanju.
Palestinsko gibanje Hamas je zavrnilo najnovejši predlog za premirje v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja pri napovedi kopenskega vdora izraelske vojske v Rafo. Po njegovih besedah je datum začetka ofenzive na to mesto na jugu enklave že določen. Podrobnosti ni navedel, a vztraja, da je vdor v Rafo nujen v boju proti Hamasu. Ostali poudarki oddaje: - Odbor Evropskega parlamenta za peticije podprl slovensko manjšino v Avstriji. - Zaprisegla bo nova generalna tožilka Katarina Bergant. - DARS pri Škofijah z novo ograjo za zaščito živali.
Pogajalci Izraela in Hamasa naj bi bili blizu dogovora za premirje v Gazi. Po poročanju egiptovske televizije al Kajra bosta strani po preučitvi novega ameriškega predloga dogovora pogovore v Kairu nadaljevali v sredo. Včeraj se je sicer izraelska vojska presenetljivo umaknila iz južnega dela Gaze, a očitno gre le za prerazporeditve enot. Druge teme oddaje: - Predsednica republike Pirc Musar na tridnevni obisk v Grčijo, v ospredju pogovorov tudi širitev Evropske unije - Začenja se vnos zbirnih vlog za kmetijske subvencije - Policisti bodo med preventivno akcijo za večjo varnost motoristov izvajali poostren nadzor
Iz Kaira to jutro poročajo, da naj bi predstavniki Izraela in Hamasa zbližali stališča glede morebitnega dogovora za premirje v Gazi. Podrobnosti še ni znane, pogovore naj bi nadaljevali v sredo. Del izraelske vojske se je včeraj umaknil z juga Gaze. Izraelski obrambni minister Joav Galant trdi, da je namen umika priprava na nove vojaške operacije, tudi na mesto Rafa. V oddaji tudi: - Napad na območju nuklearke Zaporožje ni ogrozil njene varnosti - Pristojni v Bruslju o izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji - Zaznamujemo dan Romov, ki se soočajo s številnimi izzivi
Mineva pol leta od začetka vojne med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi. Medtem ko so oči mednarodne javnosti uprte v Kairo, kjer poteka nov krog mirovnih pogajanj, se z nezmanjšano silovitostjo nadaljujejo spopadi v enklavi, ki pa še poglabljajo humanitarno krizo v Gazi. V oddaji tudi: - Mineva 30 let od genocida v Ruandi, v katerem je bilo v nekaj mesecih ubitih približno 800 tisoč Tutsijev. - Peter Pellegrini z zmago na slovaških predsedniških volitvah še utrdil oblast premierja Roberta Fica. - Čez približno eno uro se bo v Mariboru začela dezaktivacija 250-kilogramske letalske bombe.
V mednarodni javnosti še vedno odmeva nedavni izraelski napad na Gazo, v katerem je bilo ubitih 7 humanitarnih delavcev. Da je šlo za hudo napako, ki bi jo lahko in tudi morali preprečiti, je po preiskavi incidenta ponovil tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari. Z Zahoda se medtem zaradi incidenta vrstijo pritiski na Izrael. Svet združenih narodov za človekove pravice je namreč včeraj sprejel resolucijo, ki države poziva k embargu na dobavo orožja judovski državi. Drugi poudarki oddaje: - Po opozicijskih SDS in NSi naj bi svoje kandidate za evropske volitve danes predstavili tudi v Svobodi. - V ruskem mestu Orsk zaradi poplav popustil jez; ogroženih 4 tisoč stanovanjskih objektov. - Slovenska filantropija tudi letos z Dnevom za spremembe spodbuja k prostovoljstvu.
Neveljaven email naslov