Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


19.02.2024

Od danes stavkajo tudi operaterji številke 112

Stavko začenjajo operaterji v klicnih centrih 112. Zdravniki stavkajo šesti teden, nove zaostritve protestnih dejavnosti napovedujejo sodniki, tožilci in uradniki na upravnih enotah. Pogajanja o plačni reformi, s katero namerava vlada umiriti stavkovni val, pa so znova zastala. Sindikati javnega sektorja se želijo pogajati tudi o višini regresa, ki bo izplačan prihodnji mesec. V oddaji tudi: - Cene elektrike na trgu upadajo, po mnenju ekonomistov regulacija za gospodinjstva ni več potrebna - Izrael postavil ultimat Hamasu - do začetka ramazana mora izpustiti talce - Hud navijaški incident na tekmi Mura-Maribor, poškodovanih 6 članov Mure


19.02.2024

Nov teden prinaša novo stavko v javnem sektorju, tokrat operaterjev številke 112

Operaterji številke za klice v sili 112 bodo torej od osmih začeli stavkati. Stavka zdravnikov je medtem vstopila v šesti teden, nove zaostritve protestnih aktivnosti napovedujejo tudi sodniki, tožilci in uradniki na upravnih enotah. Sindikati javnega sektorja se želijo med drugim pogajati o višini regresa, ki bo izplačan prihodnji mesec. Pogajanja o plačni reformi, s katero želi vlada umiriti stavkovni val, so sicer znova zastala. Druge teme: - Svet pokojninskega zavoda o februarski uskladitvi pokojnin. - Izrael napovedal morebiten začetek ofenzive v Rafi. - Šenčurski šolarji bodo lahko med počitnicami preizkusili novo drsališče.


18.02.2024

Premier Golob: Napad na Rafo je treba preprečiti.

V Münchnu se bo sredi dneva zaključila tridnevna 60. varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale razmere v Gazi in vojna v Ukrajini. Kitajski zunanji minister Wang Yi je poudaril, da si Peking prizadeva za mir in Moskvo ter Kijev sinoči vnovič pozval k mirovnim pogovorom. Po lanski oživitvi dialoga med Kitajsko in Združenimi državami na konferenci, se je Wang tudi letos srečal z ameriškim kolegom Anthonyem Blinknom. V pogovoru s predsednikom konference je Wang s svojimi izjavami poskrbel za nekaj dvignjenih obrvi. Med drugim je dejal, da so poročila o zatiranju ujgurske manjšine izmišljotina. Druge teme oddaje: - Ruski predsednik Putin umik ukrajinske vojske iz strateško pomembnega mesta Avdijivka označil za pomembno rusko zmago - Rejniških družin za otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti v matični družini, vse manj, tudi na Primorskem - Domen Prevc se je v japonskem Saporu davi razveselil šeste zmage v karieri v svetovnem pokalu


17.02.2024

Pojasnjevanja po odstranitvi želodca napačnemu bolniku

V Zdravniški zbornici so ob primeru, ko so na ljubljanskem Onkološkem inštitutu odstranili želodec napačnemu bolniku, pozvali k preiskavi in ukrepom, da se kaj takšnega ne bi ponovilo. Usodna zamenjava vzorcev tkiv, ki je vodila v operacijo napačnega bolnika, se je zgodila v medicinskem centru Barsos. Ministrstvo za zdravje je napovedalo, da bodo vse vpletene institucije pozvali k uvedbi internega strokovnega nadzora. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Na srednjih in višjih šolah ter fakultetah tudi danes informativni dnevi; kako privabiti mlade, vse večji izziv tudi za zaposlovalce - Ukrajinska vojska se umika iz strateškega mesta Avdijivka; Zelenski bo na varnostni konferenci v Münchnu zaprosil za nadaljnjo vojaško pomoč - Na Kosovu danes dan neodvisnosti, a nedavne napetosti v regiji kažejo, da krize še zdaleč ni konec


16.02.2024

Bodoči dijaki in študenti danes in jutri na informativne dneve

Danes in jutri v izobraževalnih središčih pripravljajo informativne dneve, na katerih bodo mladi lahko dobili informacije o šolskih in študijskih programih. Te jim bodo pomagale pri odločitvi, kje nadaljevati svojo izobraževalno pot. Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu končuje 21 tisoč 300 učenk in učencev, kandidirali bodo lahko za več kot 26 tisoč vpisnih mest na srednjih šolah. Srednjo šolo s poklicno in splošno maturo končuje nekaj več kot 15 tisoč dijakov in dijakinj, zanje je na voljo več kot 20 tisoč 200 mest. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor bo obravnaval novelo zakona, ki je podlaga za razdelitev 13 tisoč računalnikov najranljivejšim. - Na mednarodni varnostni konferenci v Münchnu zlasti o vojnah v Ukrajini in Gazi. - V finalu 33-tega pokalnega tekmovanja v košarki zvečer Olimpija in Krka.


16.02.2024

Srednje in višje šole ter fakultete danes in jutri v znamenju informativnih dnevov

Bodoči dijaki in študenti so tik pred odločitvijo o nadaljnji izobraževalni poti. Tisti, ki še nimajo vseh odgovorov, jih bodo lahko danes in jutri dobili na informativnih dnevih srednjih šol in fakultet. V oddaji tudi: - Poslanke in poslanci o predlogu novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti - Vlada in operaterji številke 112 bodo danes sedli za pogajalsko mizo - Na 60-ti Münchenski varnostni konferenci predvsem o vojni v Ukrajini in Gazi


15.02.2024

O nadaljnji podpori Ukrajini po včerajšnjem srečanju obrambnih ministrov skupine Rammstein danes še ministri zveze Nato

Pred današnjim zasedanjem sveta Nato-Ukrajina so številne prebivalce te države ponoči prebudile sirene in eksplozije ruskih raketnih napadov. Pred omenjenim srečanjem bodo obrambni ministri zavezništva govorili o nadaljnji podpori napadeni državi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Razmere na Bližnjem vzhodu vplivajo tudi na najbolj politično obarvan evropski filmski festival, ki se začenja drevi v Berlinu - Zapleti pri uveljavljanju prve pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi; prve odločbe od več kot 800 vlog za oskrbovalca družinskega člana šele prihodnji mesec - Kopičenje mešanih komunalnih odpadkov v zbirnih centrih pri nas, potem ko so sežigalnice v tujini zaprle vrata zaradi remontov


15.02.2024

Vse več držav Izrael poziva, naj opusti načrtovano kopensko operacijo v Rafi

Vse več držav Izrael poziva, naj opusti načrtovano kopensko operacijo v Rafi, zadnjem zatočišču za civiliste na jugu Gaze. Za premirje oziroma čim hitrejše glasovanje o resoluciji za prekinitev spopadov si v Varnostnem svetu prizadeva tudi Slovenija, je za Odmeve poudaril diplomat Samuel Žbogar. V Prvi jutranji kroniki tudi: - V zraku ostaja stavka operaterjev številke 112 - Obrambni ministri Nata v Bruslju tudi o izdatkih - Bazen v Novem mestu odslej z dvigalom za gibalno ovirane


14.02.2024

Kako povečati produktivnost? Slovenija še vedno pod evropskim povprečjem.

Danes bo znano, kakšna je bila gospodarska aktivnost v zadnjem četrtletju lani. SURS bo namreč objavil statistične podatke o bruto domačem proizvodu konec prejšnjega leta. Po napovedih Banke Slovenije in Umarja naj bi gospodarska aktivnost v Sloveniji v vseh četrtletjih lani skupno zrasla za 1,3 oziroma 1,6 odstotka. K rasti BDP-ja pomembno prispeva produktivnost. Ta je pri nas še vedno prenizka. 20 let po vstopu v Evropsko unijo namreč še nismo ujeli povprečja. Druge teme: - Za evropske volitve pri nas manjka skoraj milijon evrov, v Ljubljani izvedba ogrožena zaradi odstopov v volilni komisiji. - Mirovna pogajanja o premirju v Gazi znova neuspešna, množičen beg civilistov iz Rafe. - Preiskovalci spolnih zlorab v cerkvi opozarjajo na nasilje te vrste nad redovnicami, doživela naj bi ga skoraj tretjina.


14.02.2024

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


13.02.2024

Socialni demokrati aprila na izredni volilni kongres

Socialni demokrati so po razpravi o poteh za izhod iz krize, v kateri se je stranka znašla z afero nakupa sodne stavbe, sklenili, da gredo aprila na izredni volilni kongres. Odločili so se tudi, da SD ostaja v vladi. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa zapušča stranko. Premier Robert Golob od nje danes pričakuje poročilo o omenjeni aferi. Drugi poudarki oddaje: - V mednarodni skupnosti svarila pred humanitarno katastrofo v Rafi na jugu Gaze ob napovedani okrepitvi izraelskih napadov. - Nemški kancler Olaf Scholz članice Evropske unije poziva k večjim dobavam orožja Ukrajini. - Regulirane cene naftnih derivatov od polnoči višje.


13.02.2024

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


12.02.2024

Socialni demokrati bodo iskali pot iz krize zaradi afere sodna stavba

Socialni demokrati bodo popoldne najprej na seji predsedstva, potem pa še konference stranke iskali pot iz najhujše krize doslej, v kateri so se znašli zaradi afere z nakupom sodnih prostorov. Na mizi bo vse - od pozivov kritičnega dela članstva, naj prevzame odgovornost tudi predsednica Tanja Fajon, do vloge SD-ja v koaliciji. V oddaji tudi: - V nočni izraelski operaciji v Rafi na jugu Gaze ubitih več deset ljudi in osvobojena talca - Srbija zavrnila poziv Evropskega parlamenta k mednarodni preiskavi decembrskih volitev in nakazala nadaljnje bratenje Beograda s Pekingom - V finalu lige ameriškega nogometa tretjič v petih letih zmagal Kansas, najkoristnejši igralec 58-ega super bowla Patrick Mahome


12.02.2024

Socialni demokrati v iskanje poti iz najhujše krize doslej

Konferenco SD danes čaka temeljita razprava o nadaljnjih korakih stranke v luči afere 'sodna stavba'. Predsednik konference Matevž Frangež je prepričan, da morajo v stranki zbrati odgovornost, pogledati, kaj je bilo narobe narobe in se do tega realno in objektivno opredeliti. Med članstvom je bilo sicer med drugim slišati tudi pozive k odstopu vodstva in deljena mnenja o nadaljnjem sodelovanju v koaliciji. Drugi poudarki oddaje: - V nočni napadih izraelske vojske na mesto Rafa ubitih več deset ljudi. Izrael med napadi rešil dva talca - Novi finski predsednik Alexander Stubb - Jeseniški hokejisti vnovič z dobrodelno akcijo zbiranja plišastih igrač


11.02.2024

Izrael kljub svarilom mednarodne javnosti nadaljuje priprave na ofenzivo

Oči mednarodne javnosti so še naprej uprte na jug Gaze, kjer izraelska vojska krepi napade in se pripravlja na ofenzivo. Pomisleki, da bi takšna operacija v tako gosto naseljenem območju vodila v dodatno poslabšanje že tako kritičnih razmer, za zdaj niso ustavila priprav. Druge teme: - Zahteve po zaščiti evropske industrije solarnih panelov - Lani zabeležili porast klicev na številko 112, največ v času poplav - Na italijanski popevki v Sanremu slavila Angelina Mango


10.02.2024

Svarila pred razselitvijo palestinskih prebežnikov v Rafi

Mednarodna javnost se z veliko zaskrbljenostjo odziva na napovedi izraelskih oblasti o evakuaciji civilistov in ofenzivi na mesto Rafa. Na to območje se je zateklo že več kot milijon beguncev, ki so že zdaj izpostavljeni lakoti in boleznim. Po besedah tiskovnega predstavnika Združenih narodov Stephana Dujarrica je treba civiliste zaščititi za vsako ceno, prav tako pa ne mislijo privoliti v njihovo prisilno razselitev. Druge teme: - Ukrajina z novo menjavo na čelu vojske - Ministrstvo za okolje načrtuje poostritev nadzora nad starimi kurilnimi napravami - Celjski dnevi komedije s pestrim spremljevalnim programom


09.02.2024

Stavke več poklicnih skupin v zadnjih tednih pokazale na nujnost prenove zakona o stavki

Afer polni zadnji tedni za vlado niso rožnati, obenem pa ima pred seboj številne napovedane, a še neuresničene reforme. O tem, kaj se dogaja z zdravstveno, so ta teden govorili v Državnem zboru; zdravniki medtem še vedno stavkajo. Stavkovna določila pri nas ureja zakon, ki je po desetih letih nujno potreben prenove, menijo sindikati. V oddaji tudi: - Predsednica Pirc Musar ob obisku Bosne in Hercegovine pozvala k izvedbi reform za približevanje Uniji. - Izraelske sile prenaseljeno Rafo na jugu Gaze obstreljujejo iz zraka in napovedujejo širitev kopenskih napadov. - Nezadovoljni italijanski kmetje odpovedali množični protest v Rimu, do jutri pričakujejo srečanje s kmetijskim ministrom.


09.02.2024

Ali je čas za spremembo zakona o stavki?

Stavka zdravniškega sindikata Fides traja že 25 dni, s čimer se približuje najdaljši zdravniški stavki doslej. Nezadovoljstvo in priprave na zaostrovanje stavkovnih aktivnosti se krepijo tudi v drugih poklicnih skupinah javnega sektorja. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali bi bilo treba Zakon o stavki, ki od leta 1975 ureja pravila stavke, prenoviti. Vlada tega ne načrtuje. Druge teme oddaje: - Predsednica Pirc Musar v Bosni in Hercegovini o nujnosti evropske poti države - V Kamniku državo pozivajo k pospešeni sanaciji po poplavah - Jutrišnji litijski pustni karneval v znamenju politične satire


08.02.2024

Prešernov dan, praznik slovenske kulture

Sinoči je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala vsakoletna državna proslava ob kulturnem prazniku, na kateri so podelili najvišja priznanja za dosežke na področju umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela Erika Vouk in Henrik Neubauer, ob tem so podelili še šest nagrad Prešernovega sklada. V oddaji tudi: - Premier Golob in SD z željo po nadaljnjem sodelovanju v koaliciji - Izraelski premier Netanjahu zavrnil predlog premirja s Hamasom - Tina Erzar mladinska svetovna prvakinja v nordijskem smučanju


07.02.2024

Premier Golob in SD danes o spornem nakupu sodne stavbe

V politiki se bo nadaljevalo dinamično dogajanje, ki mu daje ritem afera z nakupom sodnih prostorov. Potem ko so se v SD-ju sinoči pogovorili s predstavniki lokalnih odborov, se bo predsednica Tanja Fajon predvidoma danes srečala s premierjem Robertom Golob in nato z vsem seznanila javnost. Predsednik vlade bo odstop pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan sprejel prihodnji teden. To je sporočil nekaj ur potem, ko je Klemen Žibert zapustil položaj glavnega tajnika SD-ja. Medtem skušajo v Levici odsloviti poslanca Miho Kordiša, a za zdaj neuspešno. Drugi poudarki oddaje: - Sodniki bodo nadaljevali protestne zbore zaradi neizvršitve ustavne odločbe o njihovih plačah, pristojna ministrica Dominika Švarc Pipan na ločene pogovore povabila sodnike in tožilce. - Hamas naj bi se pozitivno odzval na predlog za novo prekinitev ognja v Gazi. Ta naj bi trajala 6 tednov, strani bi znova izmenjali talce in zapornike. - Pred jutrišnjim kulturnim praznikom bodo drevi v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Prešernove nagrade. Nagrajenca za življenjsko delo sta Erika Vouk in Henrik Neubauer.


Stran 14 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov